Pesmi in igre Daneta Zajca
Pesmi in igre Daneta Zajca
Založba ZRC je izdala knjigi o pesmih in igrah Daneta Zajca ter o vezniku v slovenščini Brede Pogorelec.
Dane Zajc Vir: Gorenjski muzej
Pesmi in igre Daneta Zajca
Inštitut za kulturno zgodovino je izdal knjigo Pesmi in igre Daneta Zajca. (refleksije, razprave, spomini).
Knjiga nas seznanja z interpretacijami Zajčevega opusa. Prvi del je posvečen poeziji Daneta Zajca: avtorji prispevkov se osredotočajo na posamezne pesmi ali obravnavajo Zajčevo poezijo kot celostno in edinstveno v zgodovini slovenske književnosti.
V drugem delu uveljavljeni literarni teoretiki slovenske dramatike obravnavajo igre Daneta Zajca kot neoddeljive od pesnikove poezije. Obenem izpostavljajo moč Zajčeve pesniške besede, s katero je zaznamoval tudi razvoj slovenskega modernega gledališča z globoko kritično ostrino.
V tretjem delu so izbrani nekateri redki spominski utrinki na Daneta Zajca, ki beležijo zadnja leta njegovega življenja.
Knjigo je uredila Neža Zajc
V zadnjem delu so ponatisnjeni trije zapisi Daneta Zajca, ki zaokrožujejo celoto knjige z žalnim tonom: to sta predvsem pesnikov govor ob grobu Gregorja Strniše in njegovo besedilo ob smrti Marjana Rožanca.
Knjigo zaključuje Zajčev govor, ki ga je imel na slavnostni podelitvi Prešernovih nagrad prelomnega leta 1992 in odstira pesnikov radikalen pogled na slovensko kulturo; z živo pričujočnostjo Zajčevega zaostrenega glasu pa dosega namen te knjige.
Prispevke v monografiji dopolnjuje bogato slikovno (fotografsko, rokopisno) gradivo.
Knjigo je uredila Neža Zajc, avtorji prispevkov so: Andrej Aplenc, Aleš Berger, Milan Dekleva, Ignacija Fridl Jarc, Niko Grafenauer, Igor Grdina, Meta Hočevar, Matej Hriberšek, Richard Kämmerlings, Jelka Kernev Štrajn, Amrož Kodelja, Petra Koršič, Vladimir Kovačič, Branko Kukić, Oto Luthar, Boštjan Narat, Denis Poniž, Brane Senegačnik, Tomaž Toporišič, Maja Vidmar, Dane Zajc, Neža Zajc.
Veznik v slovenščini
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je izdal knjigo Brede Pogorelec Veznik v slovenščini. Jezikoslovni spisi III.
Veznik v slovenščini je doktorska disertacija pokojne jezikoslovke Brede Pogorelec, ki je bila doslej dostopna le redkim, opombe pa so veljale za izgubljene. Tokrat je prvič objavljena v knjižni obliki.
Delo v slovenskem jezikoslovju ni le pionirsko, pač pa zaradi izčrpnega in inovativnega pristopa k analizi vseh zaznanih vezniških sredstev ostaja še do danes nepreseženo in kot tako smernica vsem sodobnim raziskavam skladnje slovenskega jezika.
Njegova objava po skoraj šestih desetletjih dokazuje, da v vseh teh letih ni izgubilo relevantnosti in inovativnosti.
Delo je bilo v času nastanka (1963) in je še zdaj najizčrpnejša sinhronična monografija o veznih sredstvih kakega slovanskega jezika. Zajema pojave zloženega stavka v najširšem smislu: ne samo paratakso in hipotakso (vzeto formalno), ampak tudi asindeton.
Raziskava natančno analizira vse podredne veznike (skupno število vseh podrednih vezniških sredstev je 60), vključno s tako imenovanimi mejnimi primeri, priredne veznike (prirednih veznikov in drugih povezovalnih sredstev je 54) in primere asindetona.
K analizi je avtorica pristopila s takrat najsodobnejšo metodo, ki vrednosti skladenjskih elementov raziskuje po principu komutacije in z uporabo testa katalize.
