Predsednik Perujske škofovske konference nadškof Hector Miguel Cabrejos obžaluje, da se država glede zakonodaje o verski svobodi ni posvetovala s Cerkvijo. Po zakonskem osnutku, ki ga je pripravila perujska vlada, namreč vsa verstva med seboj niso enaka in predspostavlja socialno prvino veroizpovedi. Katoliška cerkev je prva branilka in spodbujevalka verske svobode in Perujska škofovska konferenca je bila tista, ki je leta 1979 predložila vključitev pravice do verske svobode v narodno ustavo, je spomnil nadškof Cabrejos in pojasnil, da 2. člen perujske ustave jasno prepoveduje diskriminacijo na verski osnovi, medtem ko 3. člen ustave določa, da ima vsak posameznik pravico do verske svobode, tako na zasebni kot tudi na skupinski ravni, ter pravico do izkazovanja in izražanja vere na javnih mestih, če to ni v nasprotju z moralo ali javnim redom.

Od sprejetja ustave leta 1979 je perujska država akonfesionalna ter ima s katoliško Cerkvijo vzpostavljen dogovor o neodvisnosti in sodelovanju. Ta med drugim tudi določa, da država spoštuje vse veroizpovedi in lahko s pripadniki le-teh vzpostavi različne oblike sodelovanja. Glede novega zakonskega osnutka o verski svobodi in rabi pojma enakost med verstvi v njem, je pojasnil nadškof Cabrejos, verstva med seboj niso enaka. Krščanstvo, judovstvo in islam niso enaka verstva, kar ne pomeni, da katero od njih podcenjujemo ali želimo razvrednotiti, pač pa to dejstvo izvira iz različnosti narave posamezne veroizpovedi. Ob tem je nadškof Cabrejos poudaril, da je katoliška Cerkev, ki ima 2000-letno tradicijo, v Peruju nedvomno veliko prispevala k zgodovinskemu razvoju ter h kulturnemu in moralnemu oblikovanju družbe.

Predsednik Perujske škofovske konference je tudi spomnil, da diplomatske odnose med državo Peru in tamkajšnjo katoliško Cerkvijo določa sporazum med Perujem in Svetim sedežem, ki je, kot je dejal nadškof Cabrejos, zavezujoč, saj gre za dogovor mednarodnega prava. Zato nadškof obžaluje, da perujska oblast pri sestavljanju zakonodaje na področju verske svobode tega ni upoštevala, saj se ni posvetovala s Perujsko škofovsko konferenco. To mora po nadškofovih besedah popraviti ter se pri tem zavedati, da pravice, ki jih posamezniku dodeli država, zadevajo tudi državljane katoličane, ki v Peruju predstavljajo veliko večino.
Perujski verniki se sicer spoprijemajo s številnimi težavami, kot so denimo revščina, trgovina z drogami, zasvojenost. Kot je maja na obisku pri papežu Beneditku XVI. v Vatikanu dejal nadškof Cabrejos, revščina pesti okoli 40% perujskega prebivalstva, največ od tega na podeželju.