Jean-Paule Sartre je Zaprta vrata napisal v času nemške zasedbe Francije. Razumljivo je, da je takratno družabno pariško življenje usahnilo: številni pisatelji so se poglabljali vase ali pa živeli in delovali v ožjih krogih. Veliki literat, ki je pozneje odklonil Nobelovo nagrado, se je spoprijel z globokim vprašanjem, kako ubežati zlu v sebi in v drugih.

Po Sartrovi smrti so izšli Zvezki, osnutki njegove moralne filozofije, kjer lahko že na prvih straneh beremo, kako prava nesebičnost ni mogoča, saj se tudi svetnik »sebično« trudi za svoje zveličanje in hoče junak v bitki »sebično« doseči svoje junaštvo. Takšna črnogledost o človeku je v drami Zaprta vrata jasno izražena. Naslov Huit clos v izvirniku zveni še bolj obupano, saj gre za stari francoski izraz za ključavnico, kar pove, da smo zakleti za zaklenjenimi vrati.

Temeljno sporočilo drame pa je, da pekel ni prostor nekje drugje in tudi ne fizično trpljenje, ampak je najhuj...