P. Pavle Jakop in misijonar Opeka. FOTO: Tatjana Splichal

Gosta z Madagaskarja so ob začetku maše pozdravili z naslednjimi besedami: »Z radostnim srcem vas sprejemamo v naši cerkvi Marijinega oznanjenja prav na prvo adventno nedeljo. Z veseljem sprejemamo vaše veliko plemenito delo na Madagaskarju. Začenja se advent, čas pričakovanja in upanja, ki naj vznikne v našem vsakdanu in prižge plamen upanja v našem srcu. Še posebej smo počaščeni, da bomo lahko skupaj z vami začeli ta sveti čas, čas pričakovanja rojstva Odrešenika, ko je Bog poslal svojega sina, da bi prejeli posinovljenje. Spoštovani in dragi msgr. Peter Opeka, dobrodošel med nami.«

»Počutim se tako majhnega«

Slovenski misijonar, ki sicer izhaja iz Argentine, je v uvodu pridige priznal, da težko pričuje v jeziku, ki ga ne govori vsak dan: »Lahko vam govorim v malgaškem jeziku, ampak ne vem, ali me boste razumeli. Vsako nedeljo, ko pričujem pred 10 tisoč ljudi, se čutim tako majhnega in si rečem, naj mi pomaga Sveti Duh, da bodo ti bratje in sestre, ki me poslušajo, nekaj odnesli domov od Božje besede.«

Hočemo ljubiti in biti ljubljeni

Ganilo ga je, ko mu je ena od vernic ob začetku podarila šopek rož. »Mi imamo čustva. Jaz prihajam iz Argentine in mi ne skrivamo naših čustev. V Evropi, tudi v Sloveniji, malo skrivamo čustva, ker ne želimo, da drugi vidijo, da smo rahli. Vsi smo rahli, ker hočemo ljubiti in biti ljubljeni, ljubljeni od Boga, od Jezusa ter od naših bratov in sester. Včasih tega ne spoznamo in ne dojamemo, ker smo izgubljeni ali pa spimo pokonci. Težko spimo pokonci, ker pademo in se lahko poškodujemo.«

Bog ljubi vsakega človeka

Po njegovih besedah nas potrošniška družba uspava, »a cerkev in Božja beseda nas predramita, tako kot smo slišali v evangeliju, da Gospod pride, ko ga ne pričakujemo in nas bo odrešil. Opomnil je tudi na besede iz prvega berila po preroku Izaiju, v katerem ljudje sprašujejo Očeta, zakaj je dopustil, da so zašli s prave poti. »Če dobro pomislimo, Bog ni dopustil, mi smo si vzeli to svobodo. Bog nam je dal svobodo in voljo, da se sami odločamo, ali sledimo Božji besedi ali ne. Bog je ljubezen in samo ljubezen je Bog, ki ima rad vsakega človeka.«

Ko vstopamo v cerkev, moramo biti ponižni in preprosti

Polno cerkev vernikov je Opeka imenoval Božje ljudstvo. »To smo mi. To je Božja družina, kjer smo med brati in sestrami.« Sveti Duh gre v srce vsakega človeka, je nadaljeval: »Ko vstopamo v cerkev, moramo biti preprosti, da smo spontani. Biti moramo tudi sproščeni in ponižni. Veste, ponižnosti ni strah. Ponižnost je moč. Jezus je bil najbolj ponižen človek na svetu. Ker je bil Bog in se je rodil v jaslicah. Pripravimo naša srca in duše na sprejem Jezusa, ki prihaja med nas vse.«

"Ko vstopamo v cerkev, moramo biti preprosti in ponižni." FOTO: Tatjana Splichal

Naj vera slovenskega naroda ne usahne

Boga je prosil, da vera Slovencev ne bi presahnila: »Bog ne daj, da bi vera v narodu, iz katerega izhajamo slovenski misijonarji, usahnila in postala mlačna. Da ne bi molili samo »mladi«, stari 60 ali 70 let. Ko sem v Franciji in so pri maši ljudje, stari 70 let in več, jim rečem: ˝Dragi mladi˝. Nato me čudno pogledajo. Jaz vem, koliko let imajo, ampak jim rečem, da je njihov duh mlad in se vsi postavijo pokonci, čeprav jih boli hrbet. Naš duh nikdar ne zastari, telo da, duh pa ne.« Vsaka generacija mora utrditi vero, je položil na srce zbranim vernikom.

FOTO: Tatjana Splichal

Živimo Jezusa v naših družinah, službah, župnijah

V zadnjem delu nagovora se je dotaknil misijonarskega dela na Madagaskarju, kjer je pri 41 letih začel delati z ljudmi, ki so živeli na smetišču. »Bratje in sestre iz vsega sveta so nam pomagali, da smo ustvarili in zgradili mesto ubogih. Ti ljudje so danes apostoli. Hvala vam, dragi bratje in sestre. Vi starejši, očetje in matere, posredujete vašo vero otrokom. Brez vere smo prazni. Naj nas potrošniška družba ne uspava. Naj živi vera v vsakem izmed nas. Živimo Jezusa v naših družinah, tam, kjer delamo, pa tudi v naših župnijah. Ko vstopamo v cerkev, se zavedajmo, da smo Jezusovi bratje in sestre, da smo Božja družina.«

Frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja na Tromostovju. FOTO: Tatjana Splichal

Ob koncu maše, ki jo je obogatil župnijski zbor Hugolina Sattnerja, je iz grl polne cerkve zadonela pesem Marija skoz´ življenje. 

Po maši so številni srečali z misijonarjem Opeko, se z njim fotografirali in izmenjali besedo ali dve.