Grošelj, ki kot pediater dela na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, je v izhodišču svojega predavanja pojasnil razliko med biološkim in družbenim spolom ter povedal, da je v zadnjem tisočletju prišlo do izjemnega povečanja števila zlasti mladih oseb s spolno disforijo, to vprašanje pa je preraslo okvire medicine in se preselilo v družbene sfere.

Izpostavil je primere klinik, kjer so tisoče otrok in mladostnikov s spolno disforijo obravnavali ne le neetično, pač pa celo kriminalno, saj so jih zdravili z zdravili in posegi, ki za njihovo stanje niso bila nikoli indicirana in klinično preizkušena. Gonilo takšnega delovanje sta bila največkrat interes denarja in ideologija.

Izpostavil je letošnje (2024) poročilo britanske nacionalne zdravstvene službe, ki svari pred socialno tranzicijo otrok, saj povečuje verjetnost nadaljnjih zdravstvenih posegov. Ob tem je predstavil izjavo evropskega združenja pedopsihiatrov (ESCAP), ki poziva k upoštevanju kliničnih, znanstvenih in etičnih standardov pri obravnavi otrok s spolno disforijo in opozarjajo na dolgoročno škodo zaviralcev pubertete in hormonov nasprotnega spola.

Preberite tudi: Škof Jamnik: »Osebnost učitelja, vzgojitelja je vedno v središču vzgoje«

Hkrati poziva zdravstvene delavce, naj se izogibajo eksperimentalnemu in nepotrebnemu invazivnemu zdravljenju ter se držijo etične zapovedi: Ne škoduj (»primum nil nocer«). Zaradi kompleksnosti tematike pa je treba odločitve o posegih in zdravljenju sprejeti na podlagi individualne obravnave posameznika interdisciplinarno.

Dodal je še, da je v Sloveniji zaznan porast mladostnikov s spolno disforijo, vendar kot mladoletnik ne sme biti zdravljen. Svoje misli je povzel s tem, da je treba mladim priti naproti s tistim, kar jih dviga, ne pa tlači. Da je adolescenca čas, ko se mladostnik na novo »resetira«, zato mora imeti trdne temelje, ki mu pomagajo, da se obdrži na poti v odraslost. »Stroka mora biti avtonomna in politika je ne sme utišati.«