Oblikovanje delovne skupine za pripravo NPVI je sledilo koalicijski zavezi o celoviti prenovi šolskega sistema, prav tako pa se, kot poudarjajo v vladi, na ta način uresničuje napoved o strokovni razpravi o vsebinski nadgradnji izobraževanja v smeri družbenih in tehnoloških sprememb ter zaveza, da bodo prenovo pripravljali strokovnjaki(nje) s področja vzgoje in izobraževanja. V delovni skupini sta dve članici iz predšolske vzgoje, šest članov iz osnovnega šolstva, pet iz srednjega šolstva, osem iz visokega šolstva in 10 z ministrstev in drugih ustanov in organizacij. Skupino vodi dr. Janez Vogrinc z ljubljanske Pedagoške fakultete, med vidnejšimi člani pa sta nekdanji minister dr. Slavko Gaber in glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj.

Zanemarja se socialno-emocionalni vidik šole

Podpisnike pisma skrbi, da so v dosedanjih razpravah o spremembah vzgojno-izobraževalnega sistema preveč poudarjeni merljivi rezultati znanja mednarodnih raziskav pismenosti in nacionalnih preverjanj znanja (NPZ), »zanemarja pa se socialno-emocionalni vidik šole – od učenja sobivanja, sodelovanja, solidarnosti in empatije do upoštevanja dejstva različnosti, a je naša naloga, da živimo v skupnem družbenem okolju na način, da bo življenje za vse član(ic)e družbe čim bolj dostojno in kakovostno,« so – po navedbah STA – zapisali podpisniki, med njimi poleg posameznikov tudi Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Pedagoški inštitut, Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo in Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.

Razvoj, vključenost in napredek vseh otrok

Po njihovem je danes šola, poleg družine, najpomembnejše socializacijsko in vzgojno okolje, ki naj ne bi spodbujalo le kognitivnega delovanja in izobraževalne učinkovitosti šolajočih, temveč naj bi imelo tudi nujno potrebno etično, vzgojno, pozitivno socializacijsko in varovalno vlogo duševnega zdravja otrok. »Noben drug socialni sistem namreč nima večjih možnosti za razvijanje tega kakor šola, zlasti zaradi vse manjših priložnosti mladih za socialno učenje v drugih okoljih,« so opozorili podpisniki, ki si želijo, da vodila vzgojno-izobraževalnega sistema še naprej ostajajo razvoj, vključenost in napredek vseh otrok, ki jim je »treba omogočiti optimalni razvoj njihovih sposobnosti, občutek vključenosti in sodelovanja«, je vsebino pisma povzela STA.

Pogum stopiti korak nazaj

Strinjajo se, da so merljivi rezultati mednarodnih raziskav pismenosti in NPZ pomembni, ne smejo pa biti najpomembnejši argument pri strokovnih razpravah o posodabljanju šolskega sistema. »Če zasenčijo preostalo, se lahko začenjajo obračati v svoje nasprotje: namesto obeta dobre, zadovoljne, razmišljujoče, zdrave in povezane družbe lahko vodijo k razdeljeni, tekmovalni, individualizirani družbi, katere člani niso sposobni sožitja, sodelovanja in skupnega reševanja kompleksnih izzivov, pred katere smo postavljeni kot človeštvo,« svarijo podpisniki. Zato je po njihovem pri premislekih in načrtovanju sprememb v vzgoji in izobraževanju treba imeti pogum stopiti korak nazaj in pogledati širšo sliko od le merljivih rezultatov, ki jih otroci dosegajo na izbranih področjih.