Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Pečenice in krvavice – kako pogosto naj bodo na jedilniku?

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 22. 01. 2022 / 00:30
Oznake: Vzgoja
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 21.01.2022 / 13:24
Ustavi predvajanje Nalaganje
Pečenice in krvavice – kako pogosto naj bodo na jedilniku?
Pozimi mnogim teknejo krvavice. FOTO: Tatjana Splichal

Pečenice in krvavice – kako pogosto naj bodo na jedilniku?

Kakšne so vaše prehranjevalne navade pozimi? Se te bistveno razlikujejo od tistih v drugih letnih časih? Ali je pozimi res na voljo tako malo živil, da bi na to preprečevalo, da bi jedli zdravo?

Inženirka živilske tehnologije in prehranska svetovalka Mojca Koman pravi, da tudi pozimi na naših krožnikih lahko najdemo veliko živil, ki nam omogočajo, da zdravo jemo tudi v tem obdobju leta. Tudi koline niso prepovedane, a povežimo jih z več zelenjave, svetuje Komanova.

Katera hrana je bolj primerna za človeka v zimskem obdobju, ko ni na voljo toliko sezonske oziroma sproti pridelane hrane?

Navadno se vsi bolj ali manj tolažimo, če temu tako rečemo, češ pozimi je težko zdravo jesti, ker ni na voljo toliko sezonske sveže hrane. Pa je v resnici ni malo. Pomislite na korenje, kolerabo, črno redkev, peso, zeleno, pastinak. Tu je tudi velika in pisana skupina radičev, listnati, brstični in glavnati ohrovt, sveže in kislo zelje, tudi rdeče, sveža in kisla repa, por, koromač, ogromno sort buč … Od sadja imamo na voljo jabolka, hruške, kaki, pomaranče ... Naj nadaljujem? Prav tako ne vidim nobene težave v uživanju konzervirane hrane, denimo solate iz rdeče pese. Ali v zamrznjenem ter sušenem sadju in zelenjavi za spremembo. Navadno so vsi presenečeni nad to zbirko živil, saj mnoga izmed njih niso ravno na seznamu najbolj priljubljenih.

Mojca Koman: »Vedno trdim, da bodimo ustvarjalni, pokukajmo izven meja svojih poznanih in ustaljenih receptov ter nakupovalnih seznamov.« FOTO: Krištof Koman

Pri nas dolga leta nismo vedeli, kaj bi počeli s kolerabo ali črno redkvijo, potem pa sem odkrila več zanimivih receptov in ta živila zdaj zelo pogumno uporabljamo v kuhinji pozimi. Z njimi si izjemno popestrimo izbor hranil v tem izzivalnem letnem času, še posebej na pragu pomladi, ko so zaloge hranil v organizmu že zelo iztrošene. Vedno trdim, da bodimo ustvarjalni, pokukajmo izven meja svojih poznanih in ustaljenih receptov ter nakupovalnih seznamov. Odkrili bomo veliko novega in koristnega. Ker vse, kar je ta hip na voljo v večji količini, vsa ta omenjena »sezonska« hrana, ima velik pomen za naše zdravje ravno zdaj. Če povzamem, nam v tem času najbolj koristi tako v pestrosti kot količini hranil, da potrebe po prehranskih dodatkih pri običajnih potrebah morda sploh ni.

Pri nas dolga leta nismo vedeli, kaj bi počeli s kolerabo ali črno redkvijo, potem pa sem odkrila več zanimivih receptov in ta živila zdaj zelo pogumno uporabljamo v kuhinji pozimi.

Za nami je praznično obdobje veselega decembra, ko smo morda »pridelali« kak kilogram zaradi vseh dobrot, ki smo jih zaužili. Katera hrana bi nas najbolj »prečistila«?

Izogibam se besedni zvezi razstrupljevanje telesa oziroma organizma, ki je pogosto v besedišču mnogih. Res je, jedli smo preveč, tudi pri meni ni bilo nič drugače. Vendar za prazniki nastopijo dnevi, ko je treba počistiti po hladilniku, ko se znova zažene kolesje dnevnih ritualov in ima praznično prenajedanje svoj konec. Ravno ti ostanki hrane se enostavno dajo porabiti v raznih enolončnicah, ki, kako priročno, pomagajo »očistiti« telo. Svetujem več vode v obliki juh, čajev, več enolončnic, večji poudarek dajmo zelenjavi, manj mesu. Zaužijmo več rib, da popravimo ravnovesje med maščobnimi kislinami v telesu in s tem preprečimo celo vnetja. Ravna ta so tista, zaradi katerih rečemo, da smo zategnjeni, težko hodimo in se čutimo otečeni. Napihnjeni pa smo morda zaradi pomanjkanja kislin v želodcu zaradi preveč dobre hrane. V ta namen zaužijmo več fermentiranih živil, tako mlečnih kot rastlinskih. Sveža kisla repa je na primer odlična s kruhom in rezino sira za zajtrk.

Svetujem več vode v obliki juh, čajev, več enolončnic, večji poudarek dajmo zelenjavi, manj mesu.

Zimski čas je tudi čas kolin. Kaj svetujete, kako pogosto naj bo uživanje svinjine? 

Občasno in kot del sicer pestre in raznolike prehrane. Nisem tiste sorte prehranske svetovalke, ki bi rekla, da naj svinjine ne bo na jedilniku. V domovih za starejše velikokrat poslušam, kako si te hrane pozimi želijo. Prav hlastajo po njej, a jim jo le res redko privoščijo. Mislim, da je prav, če si vsaj enkrat pozimi privoščimo krvavice in pečenice. Klobase takšne in drugačne vrste ter kak kos krače pa nekajkrat, da si potešimo željo po takšni hrani. Poudarila bi, da krvavice že vsebujejo ogljikove hidrate in zato po krompirju kot prilogi v prehranskem smislu ni več potrebe. Koline na krožniku povežimo z več zelenjave, nikar ne pozabimo nanjo.

Mislim, da je prav, če si vsaj enkrat pozimi privoščimo krvavice in pečenice.

Katera hrana nas v zimskem obdobju najbolj pogreje?

Veliko je začimb, ki dokazano ogrejejo telo in med njimi vedno izpostavim feferon, čili, česen, čebulo, kurkumo in ingver. Od čajev pogrejeta šipek in bezeg, tega naj bi bilo v naši prehrani v tem času več kot sicer. Če sem bolj osebna, pri nas pozimi velikokrat diši po piščančjem kariju, ki je bogato in res krepko začinjen, in po česnu, ki ga pojemo precej. Tudi skoraj vsako enolončnico začinim z vsaj malo čilija. Tako je hrana bolj označena, bolj tekne, pojemo je manj, ker nasitimo vsa čutila. Predvsem pa se zavemo, da sploh jemo. In nam je toplo.

Nalaganje
Nazaj na vrh