Med drugim je predsednica državnega zbora v invervjuju izrazila upanje, da bodo »Joc Pečečnik in njemu podobni« začeli razmišljati malo manj kapitalistično in o tem, da ni pomemben samo kapital. »Podjetništvo in gospodarstvo sta izjemno pomembna, a v tem okviru so najpomembnejši ljudje. Najprej je treba poskrbeti za njihovo socialno varnost. Samo socialno varni ljudje so lahko produktivni, zadovoljni, delajo dobro in ustvarjajo dodano vrednost. Delo ni več le produkcijsko sredstvo, s katerim podjetniki in gospodarstveniki ustvarjajo dobiček, delo so ljudje, z vsemi svojimi težavami, tesnobo, družinskimi težavami …,« je v intervjuju za Siol dejala UKZ.

Podjetnik, ki je svoje premoženje ustvaril iz garaže

Joc Pečečnik ji je pismo napisal zlasti »kot podjetnik, ki je svoje premoženje ustvaril iz garaže ob pomoči svoje mame in ne države. Zamislil sem si produkt, tri desetletja najemal kredite in zaposlil nekaj sto ljudi, ki niso ostali na bremenih države, temveč sem zanje skrbel skoraj 30 let. Produkt sem izvažal v 135 (zveznih) držav in ponesel Slovenijo na prvo mesto v igralniški industriji na področju elektronskih miz. Naredili smo zgodbo, ki je v naši industriji nihče več ne more izbrisati,« je pismo začel Pečečnik.

Pomagajte nam, da bo država manj obremenila plače zaposlenih. Podjetniki imamo kar nekaj idej, kako povečati plače in hkrati zvišati prihodke države, ne da bi pri tem dodatno obremenjevali podjetnike; žal pa doslej nismo bili slišani. (Joc Pečečnik)

Kakšna bi bila naša država, če bi vsi prispevali toliko?

Po lastnih besedah je z vsakim regresom, božičnico in nagradami vzorno skrbel za vse zaposlene, v proizvodnem procesu pa je sodelovalo še nekaj 1000 zaposlenih pri dobaviteljih in zunanjih partnerjih po Sloveniji. »Mar ni to dovolj velik doprinos enega človeka za našo skupno domovino? Kakšna bi bila naša država, če bi vsi prispevali toliko, kot sem sam? Takšnih podjetnikov – ali boljših od mene – imamo v SBC vsaj še 400,« je zapisal Joc Pečečnik.

Zaposlenim omogočili dostojno življenje

Da se podjetniki dobro zavedajo, je nadaljeval, kako pomembni za zaposlene so delovne razmere in odnosi ter kako pomembno je zadovoljstvo zaposlenih, ki so jim z dostojnim plačilom, možnostjo napredovanja in deleži v podjetjih omogočili dostojno življenje, čeprav jim je država dolga leta z neprijaznim poslovnim okoljem nastavljala prepreke, njihove prihodke in plače pa obdavčevala bistveno višje kot nam podobne države – in tako je še danes.

Mnogi zaposleni so prepričani, da so prispevki in dajatve strošek delodajalca

Urško Klakočar Zupančič je zato pozval: »Pomagajte nam, da bo država manj obremenila plače zaposlenih. Podjetniki imamo kar nekaj idej, kako povečati plače in hkrati zvišati prihodke države, ne da bi pri tem dodatno obremenjevali podjetnike; žal pa doslej nismo bili slišani.« Pečečnik ugotavlja, da so mnogi zaposleni zaradi pavšalnih izjav o podjetnikih prepričani, da so prispevki in dajatve strošek delodajalca, kar pa ni res – to so plače zaposlenih in njihovi stroški.

Zato odhajajo drugam ...

»Država je zakonsko poskrbela, da smo podjetniki zavezani razdeliti in nakazovati prispevke zaposlenih državnim inštitucijam. Pri višjih plačah za visoko kvalificirane zaposlene ostane na računu zaposlenega le dobra tretjina tistega, kar delodajalec plača zaposlenim. Ključni za razvoj podjetij so menedžerji (ki so hkrati v javnih nastopih populistično najbolj osovraženi), ki vodijo podjetja in ustvarjajo poslovne priložnosti, in ljudje iz razvoja – znanstveniki in inženirji. Teh podjetniki, ob visokih davčnih obremenitvah, ne moremo konkurenčno nagrajevati, zato odhajajo drugam,« je pojasnil predsednik SBC.

Sloveniji v 30 letih plačal nekaj 100 milijonov davkov, prispevkov ...

Po njegovem Slovenija brez najboljših kadrov izgublja visoko tehnološko znanje, brez katerega se ne more obdržati v globalni tekmi, zato je predsednico državnega zbora vprašal, zakaj politika in njeni podporniki v družbi ustvarjajo misel, da podjetniki ne plačujejo prispevkov in davkov, in zakaj njihovi zaposleni dobivajo tako malo prejemkov. Pečečnik je, kot je navedel, Sloveniji v 30 letih plačal nekaj sto milijonov davkov, prispevkov, koncesnin …

Želijo si, da bi zaposleni živeli bolje

»Podjetniki si želimo, da bi politiki prepoznali vrednost in pomen podjetnikov in podjetništva za našo družbo. Namesto pavšalnih populističnih izjav si želimo tvornega dialoga in iskanja rešitev. Želimo si, da bi ob tako velikih masah plač, ki jih plačujemo slovenska podjetja, naši zaposleni živeli bolje in bodo od lastne bruto bruto plače dobili več, država pa bi jim vzela manj,« je poudaril Pečečnik in UKZ pozval, naj pregleda in statistično primerja, ali imajo v SBC prav, da država nima pod nadzorom stroškov poslovanja države in da se vladajoča politika ne ukvarja s sistematizacijo delovnih nalog in projektov.

Smo majhna država, stik z najboljšimi svetovnimi gospodarstvi lahko ohranimo le z razvitim, na znanju temelječim gospodarstvom, ki je osnova in pogoj za socialno državo in družbo blaginje. (Joc Pečečnik)

Vtis je, da država ne ravna gospodarno

»V zadnjem desetletju se je ob vsej digitalizaciji v javnem sektorju zaposlilo nad 20.000 oseb. Se vam zdi to utemeljeno? Vtis je, da država ne ravna gospodarno, da pretirano in nekontrolirano zaposluje in nima nadzora nad racionalnostjo porabe. In to je razlog, zakaj potrebuje nove, dodatne davke,« opozarja Joc Pečečnik. V SBC se zavzemajo za to, da mora biti vsakomur, ki dela in prispeva v državni proračun, omogočeno dostojno življenje; pomagati je treba tistim, ki dela niso sposobni, zato podpirajo vse socialne mehanizme, ki to omogočajo; špekulantom, ki te mehanizme neupravičeno izkoriščajo, pa je treba to preprečiti. »Podjetniki (p)odpiramo dialog za preučitev ideje, da država primerno obdavči premoženje in zmanjša obremenitev plač.«

Prosi za pojasnilo, kje in kako je postal kapitalist

Pečečnik je Klakočar Zupančičevo prosil za pomoč pri komunikaciji s podjetniki: »Smo majhna država, stik z najboljšimi svetovnimi gospodarstvi lahko ohranimo le z razvitim, na znanju temelječim gospodarstvom, ki je osnova in pogoj za socialno državo in družbo blaginje.« Pismo je zaključil s prošnjo predsednici državnega zbora za pojasnilo, »kje in kako sem postal kapitalist in zakaj mislite, da razmišljam preveč kapitalistično.« To vprašanje je, kot dodaja, zastavil kot garažni podjetnik iz Šmarce, kot slovenski državljan in kot predsednik Kluba Slovenskih podjetnikov tudi v imenu 400 najboljših podjetij, članov SBC.

Želijo si, da bi jim prisluhnili

Pečečnik je prepričan, da si Slovenija ne more privoščiti še ene vlade, ki se bo ravno naučila politične obrti, potem pa izginila z obzorja, zato je predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič sporočil, da si z njo zares želi dialoga, da bi jim prisluhnili, »saj smo podjetniki tisti, ki ustvarjamo delovna mesta in ob tem prispevamo zajeten del davkov v državno blagajno.« Vladi pa je zaželel, da bi znala uveljaviti vse spremembe, ki bodo koristile Sloveniji.