Zavetnik: mlinarjev; mest Nole in Regensburga.

Pavlin je bil eden največjih bogatašev svojega časa, saj naj bi imel poleg številnih in obsežnih posesti toliko denarja, da bi lahko kupil celo kraljestvo. Bil pa je tudi eden tistih, ki je dobesedno izpolnil Jezusovo naročilo: »Pojdi in prodaj, kar imaš, in daj ubogim.« Potem ko se je spreobrnil in dal krstiti (čeprav je bil že prej kristjan), sta z ženo s svojim bogastvom lajšala bedo, kjer in kolikor sta mogla. Želja po življenju v samoti in uboštvu ju je pripeljala v Nolo, h grobu sv. Feliksa. Tu je Pavlin kot asket s somišljeniki živel v strogo asketski duhovniški družbi, tudi potem, ko je bil izbran za škofa.

Ime: Ob rojstvu je prejel ime Pontius Meropius Anicius Paulinus. Ime Pavlin, ki ga je uporabljal, izhaja iz latinskega pridevnika paulus, ki pomeni »majhen (po postavi)«.

Rodil se je leta 353 (ali 354) blizu sedanjega mesta Bordeaux v Franciji,

umrl pa 22. junija 431 v Noli v Italiji.

Družina: Rodil se je v bogati aristokratski senatorski družini, bil je sin visokega rimskega uradnika. Imel je še brata, s katerim je podedoval ogromna posestva v Galiji, Španiji in Italiji. Poročil se je s Španko Terazijo, imel z njo sina edinca, Celza, ki pa je kmalu po rojstvu umrl.

Sodobniki: svetniki: Avguštin, Hieronim, sv. Martin, Ambrož; cesar Valentinijan, Gratian, Valens.

Mladost: Pavlin je želel biti dejaven predvsem na kulturnem področju kot krščanski pesnik, zato se je tudi izpopolnjeval pri slavnem retorju Avzoniju. Še mlad je postal senator in cesarski namestnik v italijanski provinci Kampanija, a je politično kariero kmalu opustil.

Krst: Pavlina je skupaj z bratom leta 389 krstil škof Delfin v Bordeauxu, o božiču leta 394 pa se je v Barceloni dal posvetiti v duhovnika.

Škofija: Leta 409 so Pavlina ob vzklikanju ljudstva (»glas ljudstva«), ki ga je spoštovalo in imelo rado, izvolili za škofa v Noli, škofiji, ki jo ustanovil sv. Feliks konec prvega stoletja. Od leta 1999 jo vodi škof Benjamin Depalma.

Prednik: Pavel (387–409).

Naslednik: sv. Pavlin II. (431–442).

Dela: Pavlin ni pisal teoloških del, so pa njegove pesmi in številna pisma polna življenjske teologije, vere in ljubezni. Veliko pesmi je napisal v čast sv. Feliksu.

Grob: Pokopali so ga v Noli, kasneje pa so njegove relikvije prenesli v cerkev sv. Adalberta (danes sv. Bartolomeja) na otoku Tibere v Rimu. Od tam so jih leta 1909 vrnili v novo katedralo v Noli.

Zavetnik: mlinarjev; mest Nole in Regensburga.

Upodobitve: Upodabljajo ga kot škofa z mitro. Včasih ima pri sebi raztrgane verige, škropilnico, lopato in košaro. Upodobitve ga prikazujejo tudi, kako deli blagoslov.

Goduje: 22. junija.

Češčenje: Prebivalci Nole se ga vsako leto 26. junija spominjajo z veselo ljudsko procesijo.

Misel: »Brez Kristusa je človek samo prah in senca.«