Pavle Rot je pri založbi Družina začel delati leta 1980. FOTO: Ivo Žajdela.


Konec junija je v Trebnjem vedno slovesno, saj občina Trebnje že od leta 1997 praznuje 29. junija, na obletnico rojstva škofa Friderika Ireneja Baraga, Baragov spominski dan. Baragovi dnevi imajo v Trebnjem še daljšo zgodovino. Že prej je bilo nekaj prireditev v organizaciji Baragovega odbora v okviru Nadškofije Ljubljana, praznovanje, ki se je zadnja leta preimenovalo v nedeljo svetniških kandidatov.

Ob 180. obletnici rojstva, leta 1978, je bil pred župnijsko cerkvijo odkrit Baragov kip, delo kiparja Franceta Goršeta. Hkrati je tudi zunaj cerkvenega občestva rasla zavest o pomembnosti rojaka. Odvijale so se prireditve v okviru Turističnega društva, ki mu je predsedovala sošolka nadškofa Alojzija Šuštarja Marija Cugelj.

Organizirala je prireditve, spominske maše in pohode po nastajajoči Baragovi poti v okolici Trebnjega. Posledica vsega tega je bila, da se je občinski svet leta 1995 odločil, da bodo v občini Trebnje 29. junija praznovali Baragov spominski dan – Baragov dan.

Kulturno društvo

»Z organizacijo prvega Baragovega spominskega dne sovpada ustanovitev Kulturnega društva Trebnje, katerega ustanovni član sem,« je za Družino pojasnil Pavle Rot. Od takrat so z odlično ekipo vsako leto pripravili praznovanje s slovesno mašo (v sodelovanju z župnijama Trebnje in Dobrnič), akademijo in pohodom po Baragovi poti (Trebnje, Dobrnič, Mala vas, Trebnje).

V teh letih so v Trebnje prišli skoraj vsi slovenski škofje, razni eminentni poznavalci Baragovega dela, umetniki, ki se jih je Baragov lik dotaknil, prepričljivi predavatelji in odlični izvajalci kulturnega programa.

V Argentini z Barago

Pavle Rot se je rodil leta 1958 v Argentini slovenskim staršem, ki so leta 1948 prišli iz Italije kot begunci. Oče Zdenko, ki je umrl 30. aprila letos, je bil domobranec, mama Jožica pa je kot najstnica z družino po vojni zapustila domovino. Svojega slovenstva nista nikoli zatajila. V tem duhu sta vzgojila vseh svojih šest otrok.

»V Argentini sem ob sobotah hodil k pouku v slovensko šolo Friderika Baraga v Slovenski vasi (morda od tam moja povezanost z Barago?), kasneje tudi k srednješolskemu tečaju v Misijonskem zavodu, ki so ga vodili slovenski lazaristi. Leta 1976 sem se za tri leta odpravil na študij v Slovenijo, a se je življenje obrnilo tako, da sem ostal tukaj.«

Služba in poslanstvo

Ko je iskal službo, je to slišal dr. Ivan Merlak, direktor Družine, in ga povabil. Tako je leta 1980 začel delati pri založbi Družina. Sprva je opravljal različna dela, končal pa na tehničnem oddelku pri pripravi publikacij. Pri Družini je ostal do letošnjega februarja, ko se je upokojil.

Pove, da je v teh štiridesetih letih marsikaj doživel. »Že napredek v grafiki je skoraj neverjeten. Iz skromnih prostorov smo z leti prišli v sedanje, ki omogočajo res dobre delovne razmere. Imel sem veliko dobrih direktorjev in urednikov, spoznal sem krasne sodelavke in sodelavce ter veliko čudovitih ljudi. Moram pa tudi povedati, da za večino od nas delo pri Družini ni bila samo služba. Vedno smo se zavedali, da imamo še drugo poslanstvo, ki smo ga vsak po svojih močeh in sposobnosti uresničevali. Upam, da bo še naprej tako.«


Prispevek je bil v celoti objavljen v novi številki tednika Družina (25/2021).

Preberite še:
- Družina vstopa v 70. leto izhajanja [VIDEO]
- Pogovor ob vstopu v 70. leto izhajanja Družine [VIDEO]
- Komentar: 70 let