Zavetnik: Zavetnik puščavnikov sv. Pavla (pavlincev), pletarjev in rogožarjev

Atributi: obleka iz palminih listov, s krokarjem ali z dvema levoma

»Življenje sv. Pavla, prvega puščavnika« je naslov najstarejšega poročila o tem svetniku. Napisal ga je sv. Hieronim kakšnih 30 let po svetnikovi smrti. Po rodnem kraju se Pavel imenuje Tebanski, ker je bil rojen v okolici Teb, nekdaj glavnega mesta Zgornjega Egipta. Bil je sin premožnih staršev, ki so mu omogočili izobrazbo. V zgodnji mladosti je doživel strahote Decijevega preganjanja kristjanov.

Mladega Pavla je odbrala božja previdnost za nekaj posebnega, zato ga je varovala in skrbno vodila, ko je bežal v puščavo. Nekaj časa je taval po njej, piše Hieronim, da se vrne, brž ko bo zvedel, da je preganjanje ponehalo. Končno je našel ob vznožju skalne gore votlino, zaslonjeno z velikim kamnom. Iz skalne razpoke je rasla visoka dateljnova palma, ob njej pa je izviral studenec. V tej votlini je odslej preživel Pavel šestdeset let v molitvi in premišljevanju, v odpovedi in zatajevanju, ne da bi prišel v stike z ljudmi. Toda čez nekaj let se je palma posušila. Kako se je poslej preživljal?

Sam Pavel je povedal Antonu Puščavniku, da mu je dobri Bog pošiljal 60 let krokarja, ki mu je prinašal vsak dan pol hlebca kruha kakor nekoč Eliju. Tako je Gospod čudežno skrbel za svojega služabnika, ki je »dočakal sto štirinajst let; več ko devetdeset jih je preživel v puščavi. Da se pa to ne bo zdelo komu neverjetno,« pravi sv. Hieronim, »kličem za pričo Jezusa in njegove svete angele, da sem videl in še vidim v sirski puščavi menihe, izmed katerih je živel eden trideset let ob samem ječmenovem kruhu in blatni vodi.«

Tako je postal Pavel prvi puščavnik, ki je s svojim zgledom vplival na druge, tudi na sv. Antona, ki je obiskal Pavla pred njegovo smrtjo leta 341 in ga tudi pokopal. Sv. Hieronim je slišal zgodbo o Pavlovem življenju od več učencev sv. Antona. Mnogo umetnikov je naslikalo Pavla Puščavnika. Največkrat ga upodabljajo s palmo ali v palmovi obleki; s krokarjem ali dvema levoma, ki mu kopljeta grob.

Goduje 15. januarja.