Uradni teološki dialog med Katoliško in Pravoslavno cerkvijo, ki letos obhaja 40-letni jubilej, morajo spremljati pobude za skupno pričevanje v svetu v luči trenutnih »žgočih problemov«, je v nagovoru med slovesnim bogoslužjem na praznik apostola Andreja v stolnici sv. Jurija v carigrajskem Fanarju poudaril ekumenski patriarh Bartolomej I.

Pri teh »pobudah za pričevanje« gre za dejanja medsebojnega zaupanja in prisrčnega sodelovanja, ki ju navdihujejo temeljna evangeljska načela, je patriarh dejal po navedbah informacijske službe Pro Oriente. Novi izzivi globaliziranega sveta zahtevajo okrepljena prizadevanja. Bogoslužja v stolnici sv. Jurija se je udeležila tudi »bratska delegacija« iz Vatikana pod vodstvom kardinala Kurta Kocha.

Ekumenski dialog med Katoliško in Pravoslavno cerkvijo, ki je bil vzpostavljen po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962-65), sprva na diplomatski, nato pa še na teološki ravni, »vztrajno, stvarno in zaupljivo s pomočjo Božje previdnosti napreduje« po poti, ki vodi proti cilju tako zaželjene polne edinosti, je dejal Bartolomej I. Ta se bo zgodila kljub pomislekom tistih, ki bodisi premalo cenijo vrednost teologije ali pa se jim ekumenizem zdi nekakšna utvara.

Sodelovanje pri etičnih vprašanjih

Ekumenski patriarh je poudaril soglasje s papežem Frančiškom glede skrbi, občutljivih tem in mnenj, »kako naj se soočamo z velikimi izzivi sedanjosti«. »Podpiramo vse pobude, ki spodbujajo mir in spravo,« je zagotovil patriarh Bartolomej I. Človeku prijazno sporočilo Cerkve spodbuja bratstvo in solidarnost, družbeno pravičnost in spoštovanje človekovih pravic. Pomembno je, da se soočimo z vzroki in posledicami »velike trenutne krize beguncev in migrantov,« pa tudi s »tragičnimi izbruhi nasilja v imenu Boga in religij«. Prav to še jasno »dviguje vrednost medverskega dialoga, miru in sodelovanja med religijami, saj z njim odvzamemo veljavo skrajniškemu ravnanju in znova vzpostavimo medsebojno spoštovanje«.

Zadnja okrožnica papeža Frančiška z naslovom »Vsi bratje« na učinkovit način izraža večplastno skrb rimske Cerkve v luči velikih družbenih izzivov, je poudaril ekumenski patriarh. Pred tremi meseci je tudi Pravoslavna cerkev – na podlagi sklepov sinode na Kreti o pravoslavni družbeni etiki – izdala podoben dokument.

Bartolomej I. je spregovoril tudi o moralnih in antropoloških vprašanjih, ki so »izjemno aktualna«, tako zelo, da bi lahko na ekumenskem področju govorili o spremembi vzorcev. Pluralizma ne bi smeli omejiti zgolj na »nihilistično orodje«, ki ogroža družbeno povezanost ter vodi v razpad krščanske istovetnosti in razkol v življenju Cerkve, je poudaril patriarh. Za Kristusovo Cerkev ni mogoče, da bi v svoji notranjosti sprejela »vzporedne samogovore« ali da bi moralna in antropološka načela, ki jih je navdihnil Bog, prilagajala »alternativnim predlogom« sodobne sekulizirane kulture. Bartolomej I. je prepričan, da bi priprava splošno sprejemljive krščanske antropologije in dejansko spoštovanje njenih načel pomenila zelo pomembno podporo odnosom med Katoliško in Pravoslavno cerkvijo. Kajti šele takrat bo Cerkev na poti Resnice in Ljubezni, izvirih reničnega življenja in resnične svobode v Kristusu, lahko napredovala in vodila dialog. In šele takrat bo tudi mogoče skupno pričevanje.

Obisk vatikanske in finske delegacije pri patriarhu Bartolomeju

V torek, 1. decembra, sta bili vatikanska delegacija in delegacija avtonomne pravoslavne Cerkve na Finskem gostji patriarha Bartolomeja I. na njegovem sedežu ob Bosporju. Delegaciji sta obiskali cerkev Panagia Koumariotissa v Neo Choriju, eno značilnih konstantinskih cerkva, ki pričujejo o intenzivnem cerkvenem življenju ob Bosporju do sredine 20. stoletja. Za razliko od številnih drugih cerkva v Carigradu je svetišče Panagia Koumariotissa še v razmeroma dobrem stanju.