Pater Stanislav je bil rojen l. 1844 v vasi Hrovača blizu Ribnice na Dolenjskem, a je po gimnaziji v Novem mestu in študiju v Ljubljani in v Gradcu večino svojega življenja preživel kot frančiškan na Kostanjevici v Gorici. Na frančiškanski gimnaziji je poučeval poleg slovenščine še štiri druge jezike: hrvaščino, nemščino in klasično latinščino in grščino. Bil je poliglot, ki je poleg romanskih in slovanskih jezikov obvladal še hebrejsko, turško in indijski sanskrt. Toda l. 1915 se je Soška fronta približala samostanu, obstreljevali so ga italijanski topovi, moral se je umakniti v Ljubljano, kjer je po treh letih umrl in bil pokopan na Ljubljanskih Žalah. Zato je prav, da se je razstava ob Škrabčevi obletnici iz Goriške in Koroške preselila tudi v Ljubljano.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Oče Stanislav Škrabec velja za očeta slovenske fonetike in za začetnika slovenskega pravorečja in jezikoslovja. Ni imel sredstev za tiskanje svojih jezikovnih razprav, a je našel rešitev in jih objavljal na platnicah verskega časopisa: Cvetje iz vertov svetega Frančiška. Pred nekaj leti jih je uredil in v štirih zvezkih izdal prof. Jože Toporišič, ki se je v svojih razpravah rad skliceval na patra Škrabca. Prav ta izdaja je zanimiva, saj vključuje tudi dopolnila in popravke, ki jih je pater Stanislav naknadno vnašal in pisal ob rob kot svoj komentar. Ljubljanska razstava prikazuje ta Škrabčeva rokopisna dopolnila in je hkrati še obogatena z na novo najdenimi Škrabčevimi rokopisi, ki jih je najbrž uredil prof. Breznik, a jih je k sreči našel br. Jan Dominik Bogataj.

Glavni govornik je bil prof. Hotimir Tivadar. FOTO: Tatjana Splichal

Obiskovalci razstave lahko prek razstavnih tabel spremljajo patra Stanislava skozi njegovo življenje in delo. Razveselili se bodo, da ga lahko spoznajo tudi kot vrtnarja. Kot sin sv. Frančiška je ljubil naravo, posebno še cvetlice. Prek njih je tudi poučeval pravilno izgovorjavo. Rad je navajal potnike, hrast, oljko, lipo, vijolico. Tako je zapisal, da se polglasnik izgovarja kot v besedi »bezeg« ali pa zahteven soglasnik »lj« kot v besedi »oljka«. Med cvetlicami je še posebej gojil gladiole. Podvrste, ki jih je sam vzgojil, je poimenoval po naših začetnikih slovstva, Trubarju, Dalmatinu. Bralcem revije Cvetje … je rad pošiljal semena teh rož. Rad je ponavljal: soglasniki so kot okostje, samoglasniki kot meso, naglas pa je duša jezika.

Fotogalerija Tatjane Splichal:

Slovenščina je bila za patra Stanislava Škrabca še posebej blagoglasna, zato je prav, da se je prireditev začela in sklenila s slovenskimi samospevi v izvedbi tenorista Andreja Rustja in spremljavi Vlaste Doležal Rus. Vse navzoče je pozdravil predstojnik ljubljanskega frančiškanskega samostana p. Christian Gostečnik in izpostavil, kako vsi pišemo, a potrebujemo lepoto jezika, ki nam primanjkuje. Sledil je pozdrav pranečaka patra Stanislava, Janeza Škrabca, ki je bil pobudnik ustanovitve Škrabčeve ustanove, ki štipendira mlade sloveniste in jezikoslovce. Povedal je, kako odgovorno je nositi Škrabčevo ime, a pater Stanislav nam je vir in vzgled za življenje ne samo kot jezikoslovec, ampak tudi kot osebnost. Avtorica razstave Vasilija Rupnik je orisala prav ta Škrabčev človeški lik, ki je ostal skromen redovnik in radosten duhovnik ter dosleden učitelj z izjemnimi pedagoškimi uspehi. Glavni govornik pa je bil prof. Hotimir Tivadar, ki je v izjemnem govoru poudaril, kako je Škrabec utemeljitelj ne samo slovenskega glasoslovja, slovenskega pravorečja, ampak vse slovenistike kot samostojne vede. Kljub izjemnemu poznavanju drugih slovanskih jezikov se je znal izogniti panslavizmu in pokazati, da se neke reči v slovenskem jeziku dajo razložiti le znotraj slovenščine same. Z utemeljitvijo študija slovenščine kot samostojnega študija, se pravi kot slovenistike, pa je tudi utemeljitelj naše narodne samobitnosti, kar pomeni samostojnosti.

Slovenščina je bila za patra Stanislava Škrabca eden najlepših jezikov na svetu, ki ga bodo govorili še čez tisoč let.

Razstava bo odprta do 28. junija, vsi ogledi so vodeni in mogoči čez teden od 11. do 18. ure, a prijaviti se je treba na telefon 051 389 115.