Dobri pomeni lepi, lepota pa je tam, kjer je ljubezen. Kristus je pastir, ki da svoje življenje za ovce in tako človeštvu vrača smisel in resnično lepoto bivanja. Medtem ko je iz pripovedi znano, da je običajni pastir takrat, ko je našel izgubljeno ovco, tej polomil noge, da ne bi več pobegnila, dobri pastir izgubljeno ovco objame, jo dene na rame in odpelje v občestvo ljubezni. Jezus, rojen med pastirji, ki so v takratni kulturi veljali za zadnje in nepomembne ljudi, njihovo delo znova povzdigne in mu da nov pomen. Vsak od nas je namreč poklican postati dobri pastir. Ne najemnik, ki ob »volku stisk in težav« pobegne, temveč pastir, ki je okusil Pastirja, zato lahko da sebe, da bi rešil druge. To je naša lepota.