Ob zadnjem zabeleženem srečanju Petra in Jezusa, med katerim Peter Božjemu Sinu trikrat zatrdi, da ga ljubi in da ga ima rad, Jezus Petru trikrat naroči, naj pase njegova jagnjeta in ovce.

Tolikokrat smo že prebrali in slišali ta odlomek, da se nam ne zdi prav nič nenavaden. In prav res ni. Razen, če vas seveda ne zmoti podatek, da je ob velikem številu pastirjev v okolici Jezus za pastirsko službo določil – ribiča! Ob njunem prvem srečanju mu je celo zatrdil, da bo ostal ribič, le da bo lovil ljudi in bo tako ribič ljudi (glej Lk 5, 10 in Mt 4, 19)! Sedaj pa mu v roke namesto ribiške palice potisne pastirsko.

»Ribič ljudi« zveni nenavadno, lepo in poetično, čeprav ni nobene posebne poezije, če si predstavljaš ljudi kot ribe! Ali pač?

Rib pa je vseh vrst: morskih in sladkovodnih! Vseh sort velikosti, oblik in barv. So velike in so male ribe. So ribe, ki plavajo v jatah, in so samotarske ribe. So krvoločne, še človeku in ne le manjšim ribam nevarne, in s...