Škofjeloški pasijon je del naše identitete in bogate kulturne dediščine, ki nam tudi po treh stoletjih prinaša neminljivo sporočilo o zmagi življenja nad smrtjo.

Glede Škofjeloškega pasijona je leto 2021 v znamenju pomembne obletnice, saj obeležujemo njegovo 300-letnico.

Zadnji zvezek Pasijonskih doneskov (številka 16, 2021) zato posvečajo trem stoletjem škofjeloške spokorniške procesije, katere zapis je edini preživel ujme časa in v bogati kapucinski pasijonski tradiciji besedilnega izročila 17. in 18. stoletja predstavlja njen edini ohranjeni člen.


Škofjeloški pasijon so uprizarjali vsako leto

»Ko razmišljamo o tristoletnem jubileju škofjeloške pasijonske procesije, je pametno, da si v duhu oživimo osnovna vprašanja: Česa se pravzaprav spominjamo?

Kateri dogodki ali pojavi so tisti, ki si jih hočemo priklicati v spomin ob našem jubileju? Kateri dogodki naj bodo temelj našega jubileja?« Ta vprašanja v prispevku Troje stoletij škofjeloške pasijonske procesije zastavlja dr. Matija Ogrin in nam daje v razmislek: »Tradicija pasijona je v Škofji Loki obstajala že pred patrom Romualdom.

Da so ga uprizarjali vsako leto, je jasno iz ohranjenih povabilnih pisem in načina, kako mimogrede je procesija omenjena kot nekaj vsakomur znanega.

Leta 1715 je pater Romuald že imel svoje besedilo pasijona in ga regularno uprizarjal.

V letih 1725–1727 je nastal lepopisni prepis, ki se je ohranil do danes.


Blanka Avguštin Florjanovič je opravila konservatorsko-restavratorskime posege Škofjeloškega pasijona.


Listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona

V 16. številki Pasijonskih doneskov je, kot po navadi, v prvem delu objavljeni poglobljeni raziskovalni članki, ki jim v drugem delu sledijo različni zapisi, kakor koli povezani s Škofjeloškim pasijonom.

Matija Ogrin pod naslovom Troje stoletij škofjeloške pasijonske procesije opisuje okoliščine prvih uprizarjanj Škofjeloškega pasijona.

Monika Deželak Trojar je raziskala arhivske liste ob kodeksu Škofjeloškega pasijona.

Ob kodeksu Škofjeloškega pasijona se je tekom stoletij nabralo gradivo, ki ni bilo organski del kodeksa, bilo pa je v bolj ali manj tesni povezavi s samim besedilom pasijona in tradicijo njegovega prirejanja v Škofji Loki.

Doslej se jih je ohranilo deset in so shranjeni v posebni mapi. Za potrebe znanstvenokritične izdaje Škofjeloškega pasijona leta 2009 so jih naslovili Listi ob kodeksu Škofjeloškega pasijona.


Pasijonske pesmi v ljudskem izročilu

Marjeta Pisk je predstavila pasijonske pesmi v ljudskem izročilu.

Pasijonske pesmi so oblike pasijonskih pobožnosti, ki so bile med ljudmi zelo

razširjene, saj jih je poznal in pel precejšnji del prebivalstva na celotnem slovenskem ozemlju.

Razmah pasijonskih pesmi, ki so vernike vabile k premišljevanju Kristusovega trpljenja, je slovenski prostor doživel v prvi polovici 18. stoletja.

Zapisi tovrstnih pesmi so se ohranili predvsem v rokopisnih pesmaricah, tako kot večina baročnih homilij in meditativne proze. Pesmi, ki tematizirajo Kristusov pasijon, so grešnika spodbujale k sočutju do trpečega Odrešenika.

Tak način prikazovanja Jezusovega pasijona je zbujal sočutje pri vernikih, ki naj bi dogajanje sprejemali s tako intenzivnostjo, kot da bi bili neposredno udeleženi ob Kristusovem trpljenju in bi tako tudi sami občutili bolečine.


Iz predstave Škofjeloškega pasijona.


Arheologija pasijonske knjige

Blanka Avguštin Florjanovič je pod naslovom Arheologija pasijonske knjige predstavila »arheologijo« pasijonskega rokopisa ki so jo med konservatorsko-restavratorskimi posegi imeli priložnost odkrivati in raziskovati v letih 2019/2020.

Zajela je so strukturne elemente rokopisne knjige, uporabljene materiale in načine njihove medsebojne povezave. Za lažje razumevanje je opise opremila s številnimi shemami in fotografijami.

Avtorica je opisala stanje ob prevzemu, poškodbe in posege, ki so izvedeni v skladu s standardi slovenske in evropske konservatorske-restavratorske stroke, ki je v zadnjem desetletju močno napredovala.


Pater Viktorin Kranjski in duhovni boj umirajočih

V prispevku Pater Viktorin Kranjski in duhovni boj umirajočih je Matija Ogrin predstavil doslej neznanega kapucinskega patra Viktorina Kranjskega (1715–1790). Za njim se je ohranil manjši rokopis v slovenščini in nemščini, namenjen spremljanju umirajočih.

Rokopis je datiran 1773 in predstavlja najstarejše ohranjeno slovensko rokopisno besedilo, namenjeno duhovni pomoči umirajočim.

Jaroslav Knežević je pod naslovom Jaz namreč nosim Jezusova znamenja osvetlil dve obliki duhovnega povezovanja s trpečim Gospodom: Škofjeloški pasijon in stigme, Kristusove rane, ki se, v tesnem odnosu s Križanim, pojavijo na telesu stigmatika oz. stigmatikinje.

V konkretnem primeru je – zaradi njemu posvečene kapele v kapucinskem samostanu v Škofji Loki – izpostavljen predvsem primer sv. p. Pija iz Pietrelcine.


Iz predstave Škofjeloškega pasijona.


Štefan Šubic kot ustvarjalec likovnih del s pasijonsko vsebino

Jure Ferlan je predstavil Štefana Šubica kot ustvarjalca likovnih del s pasijonsko vsebino.

Od rojstva podobarja in slikarja samouka Štefana Šubica je 22. decembra 2020 minilo 200 let. Rodil se je v Hotovlji, umrl pa v Poljanah nad Škofjo Loko leta 1884.

Z likovnim svetom se je srečal že v domači hiši, oče se je poleg mlinarstva ukvarjal tudi s podobarstvom. Osnovno šolo je obiskoval v bližnjih Poljanah.

Po zaključenem šolanju se je začel pri očetu resneje učiti podobarstva, nato je odšel v uk k Janezu Groharju starejšemu v Železnike.

Obvladal je vse glavne podobarske tehnike: slikanje v olju na platno, figuralno in dekorativno rezbarstvo, pozlatarstvo, fresko tehniko ter slikanje na steklo.


Stara Loka, knjiga in pasijon

Martina Kraljič piše o mistikinji Magdaleni Gornik.

Andraž Arko je predstavil umetniške vidike filma Kristusov pasijon.

Objavljena je meditacija Gregorja Čušina Življenje pa ni teater.

Avtorji in naslovi ostalih prispevjkov so:

Ana Florjančič, Stara Loka, knjiga in pasijon

Aleksander Igličar, Obisk Josefa Langa, predsednika Europassiona, v Škofji Loki

Aleksander Igličar, Usoda (prve) pasijonske sobe v Škofji Loki

Edvard Kovač, Poizkus umetniške uprizoritve trpljenja

Urška Florjančič, Pasijonski novičnik

Marko in Marjanka K. Jerman, Mirjam Jereb Batagelj, Zadostilno romanje leta 1979

Blaž Karlin, Križev pot slovenskih beguncev v Italiji

Dušan Knehtl, Postne ali pasijonske jaslice.



Vir fotografij: Pasijonski doneski