Letos vabi na recital poezije zamolčanega pesnika in duhovnika Lada Piščanca, ki bo danes, v petek, 31. maja 2024, ob 20. uri ob cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu pri Škofji Loki. Idejno zasnovo dogodka z veznim besedilom vred je pripravil Blaž Karlin, ki se je skupaj s predsednico Muzejskega društva Škofja Loka Heleno Janežič podpisal tudi pod izbor pesmi.

Recital poezije prepovedanih in zamolčanih avtorjev

Kulturni večer Pasijonke je recital poezije prepovedanih in zamolčanih avtorjev, s katerimi se spominjajo za slovenski narod tragičnih dogodkov v času 2. svetovne vojne in revolucije, ob koncu vojne, povojnih pobojev in časa prisilnega begunstva in zdomstva nasprotnikov komunizma.

Tudi letos bosta za glasbeno kuliso poskrbeli Tara Oblak in Manca Berce. FOTO: Tatjana Splichal

Mladi interpreti

Posebnost Pasijonk je, da pesmi zamolčanih in prepovedanih avtorjev interpretirajo mladi. Tokrat jih bosta brala Barbara Kržišnik in Andrej Karlin, za glasbeno kuliso pa bodo poskrbele Tara Oblak na violi ter Manca Berce in Tonka Rovtar na violini. Projekt finančno podpira Občina Škofja Loka.

Ohranjanje spomina

»Na posvečenem kraju loških in slovenskih mučencev beremo in poslušamo pesmi o trpljenju, da ohranimo spomin na ljudi, ki so doživeli grozote 2. svetovne vojne, na množice že v času miru nečloveško mučenih in zločinsko pobitih, na vse zaprte, zasramovane in v času komunizma na mnogotere druge načine ponižane,« je ob lanskih Pasijonkah poudaril Blaž Karlin.

Hoteli so le ohraniti medosebno normalnost

In dodal: »Beremo prepovedane in zamolčane pesnike, da ohranimo spomin na vse ljudi, katerih glavna krivda je bila v tem, da so surovemu času navkljub hoteli ohraniti medosebno normalnost in živeti z moralnih temeljev, ki so slovenskega človeka, njegovo družino in narod ohranjali skozi vse pretekle preizkušnje in družbene pretrese.«

Idejno zasnovo dogodka z veznim besedilom vred je pripravil Blaž Karlin. FOTO: Tatjana Splichal

Slovenski pričevalec za vero v 20. stoletju

Osrednji lik tokratnih Pasijonk je duhovnik, pesnik in slovenski pričevalec za vero v 20. stoletju Lado Piščanec (1914–1944), saj prav letos obeležujemo 110. obletnico njegovega rojstva (16. junija v Barkovljah pri Trstu) in 80. obletnico nasilne smrti (4. februarja na Lajšah nad Cerknim).

Ustreljen in vržen v brezno

Piščanc je študiral Teologijo v Gorici in bil leta 1938 posvečen v duhovnika. Duhovniški poklic je opravljal v Gorici, Šentvidu pri Vipavi in zadnja tri leta življenja v Cerknem, kjer je bil ustreljen kot žrtev partizanskega maščevanja po nemškem napadu na partijski šolski tečaj v Cerknem in skupaj z drugimi 14 žrtvami vržen v brezno.

Le eden se je rešil

Partizani so ga, skupaj s sokaplanom Ludvikom Slugom in ostalimi nedolžnimi domačini, na svečnico 1944 obtožili izdaje partijske šole, ki so jo 27. januarja zjutraj napadli Nemci in večino mladih članov pobili (47 mrtvih). Dan pozneje so oba duhovnika skupaj z vaščani umorili in vrgli v brezno na Lajšah nad Cerknim, le eden od aretiranih (Josip Bavcon) se je rešil.

Novomašnik Lado Piščanc junija 1938 v Trstu. VIR: Muzejsko društvo Škofja Loka

Prošnja tik pred novo mašo

»O Bog, če veš, da bom pal in ne bom več vstal, če veš, da bom v večno nesrečo sebi in mogoče celo drugim, daj mi to poslednjo milost, da mi je umreti sedaj mlademu, ko upam, da še stojim …« je bila njegova prošnja 4. marca 1938, tik pred novo mašo (11. junija istega leta).

Pesmi zelene pomladi

Pesmi je začel objavljati leta 1938 v listu Mladika, leta 1942 pa je svojo poezijo zbral v zbirki Pesmi zelene pomladi, ki je posthumno izšla v Gorici (1950). Zbrane pesmi so se motivno naslanjale na naravo, zlasti na Kras, pogosti so tudi religiozni motivi, s katerimi je izražal pogled na svet in upodabljal trpljenje takratnega časa.

Biografsko dragocen dnevnik

Med njegovimi proznimi poskusi izstopa povest Zgodba kaplana Simona (Kmečki glas, 1954), biografsko dragocen pa je njegov dnevnik V zelenih daljavah božje bodočnosti (tržaška Mladika, 1978-1979), ki ga je pisal od avgusta 1930 do novembra 1943.

Pesmi Lada Piščanca bo recitirala Barbara Kržišnik. FOTO: Tatjana Splichal

Da bi se vzdignil bliže k Bogu

»Moja prva želja je, da bi se vzdignil bliže k Bogu. Vendar pa v tem svojem zaletu hočem ostati trdno na tej zemlji, tako da se bom lahko, če bo božja volja, z velikimi sadovi sklanjal nad duše svojih bratov – trpinov,« je 17. marca 1932 Piščanc zapisal v dnevnik.

Lado Piščanc, Gozd (odlomek):

Sladko težak sem ulegel se v travo na rebri nasprotni.
Kakor ponižni učenec prisluhnil sem gozda omamni divjini
in utonil v njegovi tešeči, neprebrodljivi globini –
oba sva votlo prepevala veliki pesmi vesoljstva.