Nadaljevanje iz: Partizani 1942: Feliks Pogačnik, Polje

V knjigi Iskra in plamen (Moste-Polje, 1988) piše: »V sporazumu in tudi po nalogu OF na terenu je četa likvidirala nekaj izdajalcev. Eden od borcev Molniške čete (prej v zaloški skupini), ki je prešel v VOS, je 18. avgusta /1941/ opravil s predvojnim komandirjem žandarmerijske postaje na Vevčah Josipom Sušnikom.« Morilec je bil Albin Grajzer, po vojni so ga komunisti razglasili za »narodnega heroja«. V Vevčah je še danes ulica z njegovim imenom!

Spomenik v Sostrem ljudem, ki so jih ubili komunistični partizani. FOTO: Ivo Žajdela

Komunistični umori leta 1941

14. oktobra 1941 ponoči so na delovnem mestu ustrelili Jerneja Chiodija. Takrat so v Polju poskusili umoriti tudi Alojzija Rejo. 26. oktobra so v Vevčah ranili Viktorja Šumija. 31. oktobra so isti komunistični morilci na kašeljskem mostu ubili Osvalda Porento iz Zavogelj. Vrgli so ga v Ljubljanico. Njegovo truplo so našli 30. novembra, isti dan, ko so ubili še njegovega brata Toneta Porento. 13. novembra je umrla tudi njuna mati Ana, r. Lerchner, doma iz Tirolske.

5. decembra so ubili ravnatelja kemične tovarne v Mostah Ivana Valenčaka, 11. decembra 1941 zvečer so pri železniški postaji Polje, ko se je vračal domov z večernega vlaka, ustrelili Vinka Vrankarja (tudi Urankar, v knjigi Damjana Hančiča, Revolucionarno nasilje v Ljubljani, str. 95) predsednika vplivnega metalurškega sindikata.

31. oktobra 1941 so komunistični morilci na kašeljskem mostu ubili Osvalda Porento iz Zavogelj. Vrgli so ga v Ljubljanico. Njegovo truplo so našli 30. novembra, isti dan, ko so ubili še njegovega brata Toneta Porento. FOTO: Ivo Žajdela

Partizanski umori v vaseh vzhodno od Ljubljane

Janeza Urbanca iz Sostrega so komunisti ustrelili s tremi streli doma v hiši 28. februarja 1942. Hkrati so z dvema streloma ustrelili tudi njegova hčer Ivano. Marijo Habič iz Zadvora so ustrelili v glavo in prsi 13. aprila 1942.

Janeza Babnika iz Dobrunj so ustrelili 7. oktobra 1942, ko je kot vaški stražar šel patruljirat po vasi. Antona Rožnika iz Dobrunj so partizani ustrelili na domu 22. oktobra 1942.

Petra Kregarja in Lovrenca Tesnerja, oba iz Dobrunj, so partizani ubili na Pugledu 10. oktobra 1942 (našli so ju 13. februarja 1943). Oba je ugrabila partizanska skupina, ki jo je vodil Albin Grajzer, ko je 4. oktobra napadla postojanko vaške straže v Bizoviku (Franci Strle, Tomšičeva II, 273).

Draga Holozana iz Vevč so partizani ubili 8. decembra 1942. Zakopali so ga v Podlipoglavu, na travniku pri Reškem kovaču, izkopali so ga 26. marca 1943. Jožeta Rusa iz Dobrunj so našli umorjenega in zakopanega na Pugledu 13. februarja 1943.

13. marca 1943 so v gozdu pod Št. Pavlom našli zakopano neznano moško truplo, prav tako žrtev partizanov. V mrliški knjigi župnije Javor sta navedeni dve imeni, vendar brez podatkov, kdo ju je ubil. Po datumu sodeč partizani. Ludvika Galeta iz Javora 21 (star 43 let, žena je bila Marija, roj. Zavodnik) so ubili 3. decembra 1941, pokopali so ga na Prežganju. Alojzija Šalamona, Javor 13, roj. 28. 1. 1908 v Sv. Juriju v Prekmurju, star 43 let, poročen s Frančiško, roj. Ferjan, so ubili v gozdu pri Pancah 6. junija 1942.

Spominske plošče v Sostrem z imeni ljudi iz Dobrunj pod Svetim Urhom, ki so jih maja 1942 ugrabili partizani Franca Rozmana - Staneta in umorili pri Polici. FOTO: Ivo Žajdela

Časopis Slovenec o partizanskih umorih

Časopis Slovenec je 8. septembra 1942 objavil članek 300 grobov v bližini Police. »Partizani so imeli blizu Police nekako šolsko taborišče. Tu so se zbirali začetniki iz vseh krajev, zlasti iz Ljubljane, ter se uvajali v zločinsko rokodelstvo. Poveljnik tega šolskega taborišča je Hribar iz Device Marije v Polju in ima na vesti večino zločinov okrog Sostrega in Dobrunj. Iz njegove šole je izšel tudi že ubiti Kikljev morilec Greiser /Albin Grajzer/. On je tudi uril ljubljansko ubijalsko tolpo v streljanju in izvrševanju atentatov.

Partizane, ki so prišli iz šolskega taborišča na Pancah, je po posameznih bataljonih razdeljeval 'LADO', poveljnik zaščite na Polici. Držal je stalno zvezo z ljubljanskim izvršnim odborom s pomočjo nekega železničarja s Police. Ta 'Lado' je imel na Polici cele delavnice, kjer so krojači in čevljarji izdelovali za partizane uniforme in čevlje iz blaga, ki ga je 'Lado' nakradel po vsej Dolenjski. V ta namen je imel stalno na razpolago četo 150 partizanov, da jih je pošiljal na 'akcije', kjer niso ničesar drugega delali, kakor ropali ljudem njih imovino ter odpeljevali nedolžne ljudi. Zato ni čudno, da je v bližini Police okrog 300 grobov. Tam so bile umorjene tudi skoraj vse žrtve iz okolice D. M. v Polju. 'Lado' je izvajal nad ljudstvom strašen teror. Zanimivo pa je, da je bil pri partizanih zelo zasovražen, ker sam ni nikoli nič delal, temveč se je doma bogato mastil.« Članek je bil sicer napisal v duhu takratnih vojnih razmer, nekaj je pretiravanj in verjetno tudi kakšna netočnost, toda v glavnem odseva dejansko stanje.

Slovenec je 26. septembra 1942 objavil sporočilo, da so vaške straže 23. septembra 1942 »zajele komandanta Police Lada Potokarja«.

17. aprila 1943 je Slovenec objavil novičko Šef partizanske obveščevalne službe ubit: »Smrekar Ludvik iz Podlipoglava, bivši letalski narednik. Avgusta 42 je organiziral terensko partizansko četo na Pugledu, od koder je ropal po okolici. Postal je komandant III. bataljona 3. zapadnega /Zapadnodolenjskega/ odreda. Postal Kardeljev zaupnik.«

Spomenik »NOB« v Zalogu pri Ljubljani. Naj se ve: bili so vojščaki. Toda česa? V bistvu: uničevanja Slovencev. FOTO: Ivo Žajdela

Skrivnost bratov Boben

Slovenec je 15. aprila 1943 objavil članek Partizani pobijajo lastne pristaše: »Sostro, 12. 4. 43. Snoči okrog 22. ure se je predal vaški straži pri Sv. Lenartu Černe Ivan, Zavoglje 1, ki je ves uničen, lačen in zbit, poleg tega pa še tri krat ranjen, pripovedoval fantom tole: 'Ko smo lansko leto odhajali v gore z bratoma Adolfom in Francem Bobnarjem /prav brata Boben/, nas je vodil v šolsko taborišče znani zagrizeni terenski ... Muzga Rudolf (ustreljen 26. 3. 43). Od tod so nas poslali kakih 20 na Kočevsko k delavskemu bataljonu. Ob italj. ofenzivi smo bili vsi razpršeni, jaz sam sem takrat prišel domov, a sem bil kmalu dodeljen z obema Bobnarjema k obveščevalni službi: Opazovališče smo imeli v hribu nad Sostrim, kjer smo ostali do zadnjega. Bili smo brez orožja. Snoči pa so prišli k nam trije partizani – naši občani: komandant Sever Egidij - Štefan ... Ocvirk Hinko iz Vevč – Bobi ... Močilnikar Viktor iz Kašlja - Danilo. Komandant Štefan nam je razlagal potrebo borcev na Dolenjskem: če jih ne bo, bodo morali izvesti popoln umik iz Slovenije. Ukazal nam je, naj gremo z njimi: brž pa ko ... za bratoma Bobnarjema /Boben/, je oba lastnoročno s pištolo ustrelil. Bila sta na mestu mrtva. V hipu sem spoznal, kakšna usoda nas čaka. A že je padel strel, ki me je lahko ranil v glavo. Takoj sem stekel in v tem trenutku občutil še eno kroglo, ki mi je šla skozi roko. Ko so uvideli, da sem že predaleč, so pričeli teči za mano in streljali so s puškami; tako sem bil še enkrat ranjen v rebra; posrečilo pa se mi je kljub trem ranam uiti. Zdaj sem se zatekel k vam, ker vem, da je to edina rešitev.

Tako se je začelo obračunavanje med komunisti samimi. K temu jih žene obupen položaj, v katerega so zagazili s ... nesrečno akcijo.'

Spomenik uničevalcem slovenstva v Zalogu pri Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Partizanski morilec Egidij Sever

23. aprila 1943 je Slovenec objavil članek Konec razbojnika Severja in
njegovih tovarišev: »Kašeljsko hribovje nad vasjo Zavoglje. Adolf Boben iz Zaloga, član KP, France Boben iz Polja – oba zelo delovna komunista. 1942 spravila v partizane nešteto ljudi, tudi to patruljo štirih ljudi, ki je trojico (Bobna) aretirala. /.../

Sever Egidij, 23 let, vrtnar, komandant čete v 'Zdravkovem bataljonu' po krutosti poznan v Moravčah, komandant 3. bataljona Gubčeve brigade, komandant 'šolskega taborišča' pri Pancah in drugih taborišč na Pugledu in okoliških hribih. Kot tak je izvrševal večino smrtnih obsodb prijetih 'izdajalcev', ki so se v kakršni koli malenkosti pregrešili čez partizanske paragrafe. Po pripovedi ljudi je on ubil Cankarja Jožeta, partizana Završnika in oba brata Boben. /.../ Ostali mrtveci: Ocvirk Hinko iz Vevč, Močilnikar Viktor, Zg. Kašelj, Bitenc Ivan, Zg. Kašelj; ti so aretirali Bobna. Te tri partizane je čez tri dni ubil Sever Egidij - Štefan.«

Glede omemb bratov Boben so v mrliški knjigi župnije Sostro naslednji. podatki. Trupli bratov Adolfa in Franca Bobna so našli 11. aprila 1943. Dodali so, da sta bila ustreljena v gozdu pri Sostrem, pod Pečarjem, »baje od partizanov«. Na spominsko ploščo župnije Sostro in Polje ju v 90. letih niso napisali. V knjigi Iskra in plamen je Adolf Boben naveden pod rubriko »padli v NOV« za kraj Zalog (str. 602), brat Franc Boben pa pod Polje (str. 594). Zakaj nista navedena skupaj, so vedeli le sestavljalci. Sicer pa je bilo v Sloveniji po vojni veliko primerov, da so ubite, ki so jih zakrivili sami, napisali med partizanske žrtve.

 Nadaljevanje v četrtem delu: Partizani 1942: Ugrabitev pod Urhom