O pomenu slovesnosti pred znamenito pariško stolnico Naše Gospe je za vatikanske medije spregovoril škof Emmanuel Gobilliard, vatikanski predstavnik za olimpijske igre 2024 v Parizu.

Notredamska stolnica je izjemno medversko slovesnost prvič gostila med olimpijskimi igrami v Parizu leta 1924. Sto let pozneje so 4. avgusta na trgu pred stolnico znova priredili medversko srečanje, s katerim so počastili duh bratstva - temelj najpomembnejšega športnega dogodka na svetu.

Udeleženci slovesnosti

V nedeljo dopoldne so se predstavniki petih največjih svetovnih religij zbrali pred eno najbolj priljubljenih pariških znamenitosti, ki jo po uničujočem požaru 15. aprila 2019 še vedno obnavljajo in bo znova odprta v letošnjem decembru. Srečanja se je udeležilo tudi okoli sto duhovnikov različnih veroizpovedi, ki v teh dneh v večverskem središču v olimpijski vasi skrbijo za duhovne potrebe sodelujočih na športnih igrah. Vsi skupaj so prisluhnili premišljevanjem o tem, kako šport lahko pokaže najboljše, kar premore človeštvo, in služi vsem narodom sveta.

Pariška Notre-Dame je bila prva in najočitnejša izbira za prizorišče večverskega dogodka, saj je kraj globokega verskega pomena za kristjane, pa tudi »kraj, ki nagovarja vse ljudi« po svetu.

Krščansko vero so zastopali pariški pomožni škof Philippe Marsset, pastor Christian Krieger, predsednik Protestantske zveze Francije, in pravoslavni duhovnik Anton Gelyasov, bolniški kaplan v Franciji. Pridružili so se jim Haïm Korsia, glavni rabin Francije, Najat Benali, predsednik združenja pariških mošej, lama Jigmé Thrinlé Gyatso, sopredsednik budistične zveze Francije, in Shailesh Bhavsar, predstavnik hindujske skupnosti.

Francoski škof Emmanuel Gobilliard, ki je posebni odposlanec Svetega sedeža za olimpijske igre 2024 v Parizu, je v pogovoru za spletni portal Vatican News pojasnil, da je bila pariška Notre-Dame prva in najočitnejša izbira za prizorišče omenjenega dogodka, saj je kraj globokega verskega pomena za kristjane, pa tudi »kraj, ki nagovarja vse ljudi« po svetu.

Tišina je najlepši način za skupno večversko molitev.

Verski voditelji so govorili prosto, brez vnaprej pripravljenih besedil, v svoje nagovore so vključili molitve, različne spodbude ali odlomke iz verskih knjig. Škof Gobilliard je poudaril, kakšen učinek so imeli trenutki tišine med celotno slovesnostjo: »Menim, da je to najlepši način za skupno molitev, omogoča namreč, da povemo nekaj lepega in pomembnega.«

Nedeljska slovesnost pred notredamsko stolnico v Parizu. FOTO: Vatican Media

»Bog je storil čudež«

Na prvem medverskem srečanju, organiziranem 5. julija 1924 po naročilu barona Pierra de Coubertina, pobudnika sodobnih olimpijskih iger, so se zbrali skoraj vsi športniki. Škof Gobilliard se spominja, kako je pobuda sprva sprožila nekaj razprav in nasprotovanj. De Coubertin je pojasnil, da slovesnost ne bo vključevala »ne maše, ne blagoslova, ne duhovnikov pri oltarju ali katerega koli drugega elementa katoliške slovesnosti, pač pa le lepe pesmi v čudovitem okolju in nekaj zelo posvetnih pozdravnih besed«.

Tedanji tisk je obred pozneje navdušeno pozdravil. Francoski dnevnik Paris Soir je zapisal, da je »Bog storil čudež, ko je v svojem svetišču združil protestante, budiste, jude in pravoslavne kristjane«.

Svetovne religije so že pred stoletjem želele izraziti svoje bratstvo, in to se je zgodilo prav med olimpijskimi igrami.

Duh bratstva

Ta izjemen dogodek, je opozoril škof Gobilliard, kaže, da so religije že pred stoletjem želele izraziti svoje bratstvo, in to se je po njegovih besedah zgodilo prav med olimpijskimi igrami.

Ta duh edinosti bo olimpijske športnike še naprej spremljal ves čas iger v večverskem središču v olimpijski vasi, v katerem je pet molitvenih prostorov, duhovniki petih svetovnih religij pa vsem sodelujočim v času tekmovanj nudijo duhovno podporo.