V torek je namreč pariški mestni svet vendarle izglasoval uvrstitev bazilike med zgodovinske spomenike in mu tako zagotovil najvišjo stopnjo zaščite, kakršno imajo tudi nekatere druge znamenitosti v francoski metropoli, denimo katedrala Notre-Dame in muzej Louvre.

Le za katedralo Notre-Dame

Čeprav jo letno obišče nad 11 milijonov ljudi – zaostaja le za katedralo Notre-Dame –, so se uradniki vselej izogibali namenitvi dodatnih sredstev ali zaščite, kot ju zagotavlja status zaščitenega zgodovinskega spomenika. Razlog? Njena zgodovina. Stavbo so namreč postavili konec 19. stoletja po naročilu konservativnih političnih sil na mestu, kjer so pred tem, leta 1871, krvavo zadušile Pariško komuno.

Polemike in burne razprave

Prav zato je bil status bazilike ves čas predmet številnih polemik in burnih razprav, tudi v torek, ko je denimo mestna svetnica skrajne levice Danielle Simonnet v razpravi pred glasovanjem dejala, da je »Sacre-Coeur krvavi madež v francoski zgodovini in je zato ne moremo spoštovati«. V odgovor je desnosredinski svetnik Rudolph Granier obsodil »anahronistični pristop do bazilike Srca Jezusovega, ki je postala zlasti turistična atrakcija«.

Le še predsednikov odlok

Mimogrede: leta 2013 je vodja komunistične stranke v pariškem mestnem svetu predstavil zamisel o uničenju cerkve, ki pa ni dobila podpore. Torkovo glasovanje mora zdaj z odlokom potrditi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki sicer odločitev podpira. Z uvrstitvijo na seznam francoskih zgodovinskih spomenikov bo bazilika Sacre-Coeur upravičena do več državnih subvencij, vsa gradbena dela pa bodo pod nadzorom javnih organov.