Razprava o sprejemljivosti istospolnih zakonskih zvez je v Franciji pritegnila novo pozornost do vpliva katoliške Cerkve, piše časnikar italijanskega tednika 'L'Espresso'. »Nihče ne bi stavil na to. Toda po desetletjih nevidnosti in nedejavnosti se je francoska katoliška Cerkev energično vrnila na javno področje.«

Bila je v manjšini in v manjšini tudi ostaja, v deželi, kjer se manj kot 5 % prebivalstva redno udeležuje nedeljskega bogoslužja, in kjer so krsti otrok vse redkejši. Toda eno je obupati, povsem drugo pa se dvigniti in postati ustvarjalen. Prihodnost 'ustvarjalnih manjšin' je tista, ki jo je papež Benedikt XVI. določil katoličanom na močno sekulariziranih območjih. Cerkev v Franciji zdaj to dejavno preizkuša. Njeno javno nasprotovanje zakonu o istospolnih zakonskih zvezah je naletelo na odobravanje celo med nekatoličani in neverniki. Pariški nadškof je vpeljal novo pot, poskus 'ustvarjalne manjšine'.

Do preobrata je prišlo nenadoma. Eno izmed znamenj se je pojavilo sredi letošnjega avgusta, ko je pariški nadškof, kardinal Vingt-Trois, izrekel prošnjo Devici Mariji: »Da bi otroci in mladi ne bili več predmet poželenj in sporov odraslih, da bi lahko v polnosti uživali ljubezen očeta in matere.« Prošnja je bila deležna najrazličnejših, tudi besnih komentarjev, v Franciji, ki je na poti k legalizaciji istospolnih zakonskih zvez z možnostjo posvojitve.

Toda francoski časnik 'Le Monde' je tudi povzročil razburjenje, ko se je postavil v bran nadškofu, s komentarjem, ki ga je podpisal znameniti literarni kritik, spreobrnjenec v katoliško vero, Patrick Kechichian. Vatikanski časnik 'L'Osservatore Romano' je njegov komentar objavil na naslovnici.

Sprva je vladal vtis, da bo vse prepuščeno pobudam pariškega kardinala. In da za njim pravzaprav ne bo korakal nihče. Toda jeseni se je vse spremenilo. 7. novembra so istospolno zakonsko zvezo potrdili v ministrskem svetu. Kardinal Vingt-Trois je izrazil svoj protest predsedniku Françoisju Hollandeu, predsedniku vlad Jean-Marcu Ayraultju in ministrici za pravosodje Christiane Taubira, obenem pa javnost seznanil s svojim zasebnim protestom.

Nadškof se je odzval na ministrove izjave, da 's tem tvegajo reformo civilizacije' in pojasnil, da tudi sam tako misli, vendar z drugačnimi temelji. Gre za korenito spremembo narave človeka, spolov, razmnoževanja. Zato se ne smemo prepustiti tiraniji takšnega vpliva, da o vsem odloča večina, ki mejo presega za en ali dva odstotka.

Ministrici Taubirajevi, ki mu je pojasnila: »Svetega pisma se ne dotikamo«, je kardinal odvrnil, da o tem sploh ni govoril: »Gre za vprašanje, ki zadeva človeka, in to zadostuje.«

In prav to je nekaj novega. Proti istospolni zakonski zvezi se Francozi ne borijo na podlagi veroizpovedi, pač pa ne temeljih humanizma, z možmi in ženami, ki imajo na svet najrazličnejše poglede.

Na soboto sredi novembra je v Parizu in številnih drugih francoskih mestih na stotine ljudi korakalo po ulicah. Proteste so organizirale tri osebe, od katerih bi to najmanj pričakovali: časnikar obrekljivega medija in direktor satiričnega časnika, ki ga poznajo pod psevdonimom Frigide Barjot, tiskovna predstavnica gibanja "Collectif pour l'humanité durable," socialistka Laurence Tcheng, in Xavier Bongibault, ateist in homoseksualec, ustanovitelj gibanja "Plus gay sans mariage."

Izmed treh je le prvi katoličan. Nobena cerkvena organizacija ni razprla svojih praporov. Katoličani so se preprosto pridružili množici protestnikov. Toda uradna Cerkev je vse blagoslovila. Tistega istega jutra je papež Benedikt XVI. francoskim škofom, ki so bili v Vatikanu na obisku ad limina, zabičal, naj 'bodo pozorni na predlog nove zakonodaje o istospolnih zakonskih zvezah, ki bi lahko ogrozila zakon med moškim in žensko'.

Cerkev podpira tudi feministična filozofinja Sylviane Agacinski, soproga socialističnega (in protestantskega) nekdanjega predsednika vlade Lionela Jospina.

Pariški nadškof ni več general brez armade. Podpirajo ga tudi tamkajšnji škofje. Izbrali so ga za predsednika svoje škofovske konference, česar nikoli ni doživel njegov predhodnik Jean-Marie Lustiger, papežev človek, a vedno sam.

Francosko Cerkev so nekdaj imenovali 'najstarejšo hčer Cerkve'. Kot ustvarjalna manjšina bi to znova lahko postala. Četudi jo premagajo kraljestva tega sveta.

Foto: splet