Pariška Notre-Dame, politično korektni »Disneyland«?
Pariška Notre-Dame, politično korektni »Disneyland«?
Pristojni bodo svoje predloge francoski Komisiji za nacionalno kulturno in arhitekturno dediščino predstavili 9. decembra, poroča ameriški spletni portal CNA. Pariška znamenitost je bila močno poškodovana v požaru tik pred velikonočnimi prazniki leta 2019.
Nadškofija odločno zavrača poročanja tujih medijev, ki so v zadnjih dneh pisali, da želijo znamenito francosko gotsko stolnico, zgrajeno v letih med 1163 in 1345, spremeniti v »zabaviščni park« in jo napolniti z »vznemirljivo« sodobno umetnostjo. Britanski mediji so pred dnevi zapisali, kako se kritiki bojijo, da bodo novosti v opremi notranjosti starodavno stavbo spremenile v »politično korektni Disneyland«.
Ali bodo znamenito francosko gotsko stolnico, zgrajeno v letih med 1163 in 1345, spremenili v »zabaviščni park«?
Po njihovih navedbah naj bi »spovednice, oltarje in klasične skulpture zamenjali s sodobnimi umetniškimi instalacijami ter prostor opremili z novimi zvočnimi in svetlobnimi učinki, da bi ustvarili »čustvene prostore«. Postavili naj bi tematske kapele »na poti odkrivanja«, s poudarkom na Afriki in Aziji, medtem ko bodo na zidove kapel projicirali svetopisemske navedke v različnih jezikih, vključno z mandarinščino.
Maurice Culot, arhitekt, ki si je ogledal načrte, je za britanske medije povedal: »Kot da bi si Disneyworld utiral svojo pot v stolnico Notre-Dame.« Po njegovih besedah česa podobnega nikoli ne bi storili v londonski Westminstrski opatiji ali vatikanski baziliki sv. Petra: »Gre za nekakšen zabaviščni park, zelo otročji in vsakdanji, če upoštevamo veličino obstoječega prostora.«
Po besedah duhovnika Gillesa Drouina, ki nadzira obnovo notranjosti pariške Notre-Dame, spremembe niso tako »radikalne«.
Duhovnik Gilles Drouin, ki nadzira obnovo notranjosti pariške Notre-Dame, je očitno predloge sprememb potrdil in trdi, da spremembe niso tako »radikalne«. Kot je pojasnil, naj bi z obnovo svetišča ohranili prostor češčenja, obenem pa sprejemali in izobraževali obiskovalce, »ki vedno ne izhajajo iz krščanske kulture«. Stranske kapele, tako Drouin, naj bi krasili »portreti iz 16. in 18. stoletja, ki bodo v dialogu z objekti sodobne umetnosti«.
»Stolnica je bila vedno odprta za umetnost sodobnih obdobij, vse do velikega zlatega križa kiparja Marca Couturierja, ki ga je dal leta 1994 postaviti [tedanji pariški nadškof] kardinal Lustiger,« je pojasnil francoski duhovnik.
Francoska vlada nadzira strukturno obnovo in ohranitev stolnice, za stolnico pristojni cerkveni predstavniki pa so odgovorni za obnovo notranjosti. Načrte mora dokončno potrditi francosko ministrstvo za kulturo. Ministrica Roselyne Bachelot je pred časom predlagala, naj bi obnovljena stolnica po obnovi izgledala »povsem enako kot pred požarom«.
Znamenita pariška Notre-Dame naj bi svoja vrata znova odprla 16. aprila 2024 s hvalnico Te Deum, na peto obletnico uničujočega požara.
Tokrat ni prvič, da načrti za obnovo dvigujejo prah med zagovorniki klasične umetnosti. Kritiki so odločno zavrnili že predlog, ki je v javnost prišel decembra lani, po katerem naj bi zgodovinska okna iz barvnega stekla arhitekta Viollet-le-Duca v kapelah okoli glavne ladje nadomestili z barvitimi okni sodobnih oblikovalcev.
Tiskovna predstavnica pariške nadškofije je v pogovoru za medije takrat povedala, kako »sploh ni treba posebej omenjati, da nadškof nikoli ni imel namena spreminjati stolnice v letališče ali parkirišče«. Znamenita pariška Notre-Dame naj bi svoja vrata znova odprla 16. aprila 2024 s hvalnico Te Deum, na peto obletnico uničujočega požara. Poleti istega leta naj bi Pariz gostil poletne olimpijske igre.