Pariška Notre-Dame: kot feniks iz pepela
Pariška Notre-Dame: kot feniks iz pepela
Ko je francoski predsednik Macron kmalu po katastrofi napovedal, da bodo priljubljeno stolnico obnovili in znova zagnali v naslednjih petih letih, so se mu vsi smejali, piše britanski BBC … Zdaj se ne smejijo več.
Ob četrti obletnici požara se možnost, da bo Notre-Dame obnovljena do konca prihodnjega leta, ne zdi več nemogoča.
Obljuba, da bodo močno poškodovano stolnico znova postavili na noge v tako kratkem času, se je takrat zdela kot značilno Macronovo širokoustenje. Toda ob četrti obletnici požara se možnost, da bo Notre-Dame obnovljena do konca prihodnjega leta, ne zdi več tako nemogoča: »Pred vsem svetom smo se zavezali, da bomo našo stolnico obnovili v petih letih,« spominja Jean-Louis Georgelin, upokojeni vojaški general, zadolžen za obnovo. Kot pravi, je na kocki njihov ugled, »zato moramo združiti vse svoje znanje, napore in izkušnje, da bi dosegli ta cilj«.
Če ima projekt obnove kakšen simbol, je to gotovo 66 metrov visok zvonik stolnice, ki se je dramatično zrušil v plamenih in je zaznamoval grozljiv vrhunec nesreče aprila 2019. Po navedbah BBC se na industrijskem območju v vzhodni Franciji v teh dneh zaključuje gradnja nadomestnega zvonika: znamenje naraščajočega optimizma vseh, ki sodelujejo pri obnovi.
Osnova novega zvonika je zgrajena iz več sto hrastovih dreves, vzgojenih in posekanih v starodavnih francoskih gozdovih, in tehta več kot 80 ton.
Osnova zvonika, zgrajena iz več sto hrastovih dreves, vzgojenih in posekanih v starodavnih francoskih gozdovih, tehta pa več kot 80 ton, je bila v zadnjih dneh prepeljana v Pariz in dvignjena na streho stolnice. Izmeriti jo je bilo treba zelo natančno, da se je prilegala v vogale srednjeveškega zidu, kamor so prvotni arhitekti pred 900 leti postavili svoj prvi strešni okvir.
»V prihodnjih mesecih bodo Parižani videli, kako se bo zvonik začel dvigovati. Najprej ga bodo obkrožali z odri, konec leta pa bo že na ogled mimoidočim,« je povedal Georgelin: »Takrat bodo zares vedeli, da je stolnica znova med njimi.« Zvonik, ki je bil zelo priljubljen del pariške panorame, pa - kot so Parižane vedno znova opozarjali - v resnici ni bil del srednjeveške cerkvene stavbe.
Postavili so ga šele sredi 19. stoletja, spominjajo pri BBC-ju, da bi nadomestil prvotni zvonik, ki so ga v času francoske revolucije odstranili, ker je bil nestabilen (morda pa tudi zato, da je vlada lahko dobila svinec!). V istem obdobju so zamenjali tudi številne vitraže v stolnici, saj so izvirni postali prekrhki.
Na srečo noben vitraž v požaru ni bil resno poškodovan. Gasilci so vedeli, kaj je njihova naloga, in stekla niso škropili z vodo. V nasprotnem primeru bi se namreč steklo v vročini razbilo. Srednjeveške rozete so ostale na svojem mestu, vendar je bil velik del drugih vitražev odstranjen: zdaj jih čistijo strokovnjaki v delavnicah po vsej državi.
Po besedah Flavie Vincent-Petit, steklarke iz Troyesa, je na njih skoraj 200 let starih plasti umazanije: »Gre za človeško maščobo, ki je nastala zaradi dihanja milijonov vernikov, za saje milijonov sveč, za madeže kondenzacije. Vse to pušča sledi.«
V notranjosti je Notre-Dame še vedno podobna futurističnemu filmskemu prizorišču: visoka gmota pravokotnih kovinskih odrov, ki se spogleduje z oblinami in loki starodavnega gotskega kamna. Poleg zvonika se nadaljuje tudi obnova na delih povišanega zidu, ki so se zrušili. Zamenjujejo tudi celotno leseno podkonstrukcijo strehe - kolikor je le mogoče, novo izdelujejo v natančni repliki uničenega.
Philippe Villeneuve, glavni stolni arhitekt, je danes najsrečnejši arhitekt na svetu: »Opazujem, kako se stolnica znova rojeva, kot feniks iz pepela.«
Philippe Villeneuve, glavni stolni arhitekt, se je pred štirimi leti, potem ko je bil priča požaru, označil za »najnesrečnejšega arhitekta na svetu«. Danes, pravi, je najsrečnejši: »Opazujem, kako se stolnica znova rojeva, kot feniks iz pepela.«
Cilj je, da bi prvo sveto mašo v novo odprti Notre-Dame obhajali decembra 2024.