»La Madeleine«, najdemo jo v pariškem 8. okrožju, je bila dolga leta nekakšna »spremenljivka« v zgodovini mesta, piše sodelavec avstrijskega Kathpressa Alexander Brüggemann. Čeprav je bila vedno ena najbolj obiskanih cerkva v prestolnici, so Parižani neoklasicistično stavbo dojemali kot moteč dejavnik v mestni arhitekturi. Dolga leta je bilo stebriščno pročelje v bližini Place de la Concorde zakrito, vhod v svetišče pa pogosto zasut s smetmi.

V času olimpijskih iger je v »La Madeleine« vsak dan predvideno obhajanje bogoslužja za različne države udeleženke, pa tudi glasbeni program in številni drugi dogodki.

Za letošnje olimpijske igre, ki se uradno začenjajo z nocojšnjo slovesnostjo ob odprtju, pa sta država in cerkev dosegli dogovor: do 8. septembra bo »La Madeleine« olimpijska župnija Katoliške cerkve - in med drugim tudi kraj počitka za izčrpane športnike. Vsak dan je v načrtu bogoslužje za različne države udeleženke, pa tudi glasbeni program in številni drugi dogodki.

Po dveh letih intenzivnega dela je bila pred nekaj tedni zaključena prenova pročelja, poroča Kathpress. Vanjo je bilo vloženih okoli deset milijonov evrov, obnovljenih je bilo več kot 150 kubičnih metrov kamna in več sto kvadratnih metrov tlakov. Pred tednom dni, v petek, 19. julija, je pariški nadškof Laurent Ulrich v »La Madeleine« obhajal slovesno bogoslužje pred odprtjem olimpijskih iger. Papež Frančišek je ob tej priložnosti v posebnem sporočilu nadškofu Ulrichu pozval k olimpijskemu premirju.

Notranjost svetišča. FOTO: Cmcmcm1/Wikipedia

MOK na cerkveni slovesnosti ob odprtju

Poleg predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Thomasa Bacha in županje Pariza Anne Hidalgo sta se bogoslužja med drugim udeležila tudi dva člana francoske vlade: ministrica za kulturo Rachida Dati in ministrica za šport Amelie Oudea-Castera. Na začetku svete maše je nadškof Ulrich prebral papeževo sporočilo o miru, župnik pri sv. Magdaleni, Patrick Chauvet, pa je pozdravil veleposlanike iz številnih držav po svetu. Po maši sta ministrica za šport Oudea-Casterova in predsednik MOK Bach kot simbol miru v zrak izpustila pet golobov.

Zunanjost »La Madeleine« je oblikovana po vzoru antičnega templja, notranjost cerkve iz tridesetih let 19. stoletja s tremi zaporednimi kupolami pa je opremljena po navdihu rimskih kopališč.

Pred natančno 100 leti, leta 1924, ko je Francija prvič gostila olimpijske igre, so slovesno bogoslužje ob odprtju obhajali v znameniti stolnici Naše Gospe, v Notre-Dame. Tokrat - po velikem požaru, ki je v stolnici izbruhnil leta 2019 - to še ni bilo mogoče. Kljub temu lahko obiskovalci in udeleženci v »La Madeleine« pričakujejo neobičajno olimpijsko cerkev: medtem ko je zunanjost oblikovana po vzoru antičnega templja, je notranjost cerkve iz tridesetih let 19. stoletja s tremi zaporednimi kupolami opremljena po navdihu rimskih kopališč.

Pogled na cerkev sv. Marije Magalene s trga Place de la Concorde. FOTO: Wikipedia

Razgibana zgodovina gradnje

Ta precej nenavadna oblika je tudi posledica burne in »neorganske« zgodovine gradnje. Cerkev v neoklasicističnem slogu so začeli graditi leta 1764 v času vladavine kralja Ludvika XV., njen namen pa je bil zagotoviti monumentalno središčno točko s trga Place de la Concorde, ki so ga zgradili v istem času. Toda gradnja cerkve se je odvijala počasi - konec leta 1791 je bila zaradi francoske revolucije prekinjena, spominjajo pri Kathpressu.

Različni načrti za uporabo stavbe iz revolucionarnega obdobja niso bili udejanjeni, recimo za borzo, trgovsko sodišče ali stavbo parlamenta. Leta 1806 se je cesar Napoleon I. nato odločil, da bo zgradil slavnostno dvorano v spomin na svoje vojake z 52 korintskimi stebri. Po neuspeli ruski kampanji leta 1812 se je tudi umaknil od gradnje. Po Napoleonovem padcu je kralj Ludvik XVIII. želel stavbo dokončati kot spominsko cerkev za žrtvi revolucije Ludvika XVI. in Marijo Antoinetto.

»La Madeleine« leta 1867. FOTO: Wikipedia

Ko je bila leta 1842 - spet pod novim režimom - vendarle dokončana, je »La Madeleine« postala župnijska cerkev za svoje okrožje. Odtlej so v svetišču obhajali tudi pogrebne svete maše za različne znane osebnosti, kot so Frederic Chopin (1849), Jacques Offenbach (1880), Coco Chanel (1971), Josephine Baker (1975), Marlene Dietrich (1992), Charles Trenet (2001) in Johnny Hallyday (2017).

Ko se »La Madeleine« jeseni poslovi od olimpijskega statusa, bodo v naslednjih petih do šestih letih obnovili še zadnji del stavbe in stranska pročelja. Če se bo vse izteklo po načrtih, bo »La Madeleine« takrat v boljšem položaju kot kdaj koli doslej v svoji burni zgodovini.