Ljubezen je konstanta, brez katere družba ne obstaja. Čustveno povezovanje nam daje občutek pripadnosti, povezanosti, skupnosti, v primeru izgube pa tudi pogrešanja in žalosti, razlaga psihoterapevt Z. Milivojević. Kdor ljubi, postane ranljiv, dodaja J. Vidal-Quadras.

Paradoks ljubezni je, da nas osrečuje in nas utrjuje za premagovanje preizkušenj, a hkrati nas izpostavlja trpljenju ne samo v partnerskih odnosih, tudi v odnosu do otrok. Prav brezpogojna ljubezen nas mame dela tako krhke, da nam je težko že ob manjšem padcu našega otroka.

Zakaj sploh ljubiti, če tako boli? Na to je poskušal odgovoriti avtor Zgodb iz Narnije C. S. Lewis, ki si po smrti mame pri devetih letih ni dovolil čustvenega navezovanja vse do zrelih let, ko je spoznal ljubezen svojega življenja, ki pa je kmalu po poroki umrla. Njegovo spoznanje je, da je sedanja bolečina del sreče, ki smo jo živeli prej. Upam si trditi, da bi Marija na Golgoti kljub bridkosti znova rekla »zgodi se« prav zarad...