Na svetu danes živi okoli 350 vrst papig. Med seboj se razlikujejo po velikosti, obarvanosti perja, pričakovani življenjski dobi … Nekatere vrste teh eksotičnih ptic imajo dobro razvito sposobnost posnemanja človeškega govora, druge prepevajo čudovite melodije, tretje pa se hitro naučijo kakšnega trika. Poleg tega ima vsaka papiga, tako kot mi ljudje, svoj značaj, od prijaznega in nezahtevnega do agresivnega in zahtevnega.

Družabne živali

Papige so družabna bitja, v naravi živijo v jatah, zato je pomembno, da jim tudi mi zagotovimo primerno družbo, saj jim samo človeška najverjetneje ne bo zadostovala.

Papige so rade v družbi. FOTO: Unsplash

Bivališče

Večina papig je izredno dobrih letalcev in obenem tudi spretnih plezalcev, zato naj bo kletka čim večja, kvadratne ali pravokotne oblike, saj se v okroglih kletkah brez vogalov ne počutijo dobro. Če je le mogoče, naj bo žival vsaj del dneva prosto spuščena, pri čemer moramo paziti, da so vrata in okna dobro zaprta, da nam ne pobegne. Poleg hrane in vode v kletko namestimo različne palice, ki bodo služile kot plezala ter igrače. Ker imajo papige rade barve, naj bodo igrače živopisne in iz naravnih materialov ter brez strupenih barv, ki bi jih lahko pojedle. Najboljše igrače so tiste, v katere lahko skrijemo priboljške in ptice tako tudi umsko zaposlimo.

Za podlago uporabimo droben pesek. Časopisnega papirja ne uporabljamo, saj se ptiči pogosto kratkočasijo tako, da ga s kljunom trgajo, pri tem pa pridejo v stik z barvilom, ki jim lahko povzroča zdravstvene težave.

Kletko postavimo v svetel prostor, kjer se veliko zadržujemo, na mirno mesto brez izpostavljenosti prepihu in direktnemu soncu.

Hrana

Včasih je veljajo, da papige potrebujejo le svežo vodo in mešanico semen, vendar danes vemo, da ni tako. V naravi je njihova prehrana zelo pestra in raznolika. Poleg semen se prehranjujejo še z različnimi oreščki, sadjem, cvetovi, koreninicami, lubjem, z zelenim rastlinjem in celo z ličinkami.

Rade imajo tudi sveže sadje. FOTO: ZOO Ljubljana

Poleg semen in oreškov papigam doma ponudimo tudi sveže sadje in zelenjavo, nikakor pa jim ne smemo ponuditi avokada, saj je zanje zelo strupen. Dober vir potrebnih mineralov je sipina kost, ki obenem poskrbi tudi za obrabo kljuna.

Ali veš ...

• ... da je papiga skobčevka najpogostejši hišni ljubljenec med vsemi pticami?
• ... da največja papiga, zelo ogrožena hiacintna ara, od kljuna do konice repa meri 1 meter?
• ... da na Novi Zelandiji živi kakapo, zelo ogrožena ponoči aktivna papiga, ki ne zna leteti?
• ... da je pričakovana življenjska doba nekaterih večjih papig 80 let?

Članek je bil objavljen v aprilski številki revije Mavrica, 8/2022. Revijo lahko prelistate TUKAJ. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin.