Naveličane so namreč, poroča italijanski Il Messaggero, kako Vatikan obravnava primer zlorabe, ki je po njihovem mnenju po prikrivanju primerljiv s primerom nekdanjega ameriškega kardinala Theodorja McCarricka. Rupnikov pravni primer je še vedno odprt, čeprav se že dvajset let na različnih ravneh hierarhije ponavljajo pritožbe glede neprimernega ravnanja duhovnika in svetovno znanega umetnika, čigar mozaiki krasijo osrednja svetišča po vsem svetu (med drugim v Lateranu, apostolski palači in romarskem središču San Giovanni Rotondo). Nikoli ni bilo kakršnega koli govora o njegovi morebitni laizaciji.

Rupnikovi žrtvi bosta na tiskovni konferenci pojasnili, da sta v začetku devetdesetih let o dogajanju poročali jezuitom, vendar se ni nič premaknilo.

Prvič od izbruha primera se bo redovnica, ki je bila dolga leta tarča spolnih in duhovnih zlorab, pojavila v javnosti in bo na tiskovni konferenci, ki je danes napovedana v italijanski prestolnici, povedala svojo zgodbo ter pojasnila, kaj se je dogajalo. Po navedbah Il Messaggera je pogum zbrala s pomočjo še ene ženske, nekdanje redovnice, ki je prav tako dolga leta trpela Rupnikovo zlorabo moči. Na tiskovni konferenci bosta obe pojasnili, da sta v začetku devetdesetih let o dogajanju poročali jezuitom, vendar se ni nič premaknilo. Obe sta pripadali redovni skupnosti, ki jo je Rupnik soustanovil konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Podajanje primera med dikasteriji

Rupnikov primer je na mednarodni ravni izbruhnil pred nekaj leti. V tem času je doživljal različne izmenične faze, vse do znamenite izključitve s strani Dikasterija za nauk vere. Ta mu je bila izrečena pred dvema letoma, spominja italijanski časnik, nekaj mesecev pozneje pa je bila preklicana z drugim ukrepom »od zgoraj«. Ostaja skrivnost, kdo bi lahko o tem odločil, tudi zato, ker so tako resna in izredna dejanja običajno odvisna le od papeža. Kaj se je v resnici dogajalo v Vatikanu, v zakulisju, ni znano, dejstvo pa je, da se je papež Frančišek lani odločil znova odpreti Rupnikov primer. Iz redkih zbranih informacij je razvidno, da se s primerom ne ukvarjajo več na Dikasteriju za nauk vere, kjer običajno preučujejo primere nasilja in zlorab, temveč na kongregaciji za redove, ki slovi po tem, tako Il Messaggero, da je precej »usmiljena in mlačna«.

Rupnikove žrtve pravijo, da so bile dvakrat žrtve nasilja.

Rupnikove žrtve pravijo, da so bile dvakrat žrtve nasilja: najprej s strani duhovnika, ki jih je spolno zlorabljal in nad njimi izvajal pritisk s položaja moči, nato pa še zaradi molka hierarhije, ki je večkrat zavrnila njihove pritožbe. Od Cerkve bodo tudi zahtevale, naj ustanovi sklad, namenjen redovnicam, ki so jih duhovniki spolno in duhovno zlorabljali. Spremljala jih bo Anna Barrett Doyle, dolgoletna sourednica raziskovalne skupine BishopAccountability.org s sedežem v Združenih državah Amerike, ki je od primera v Bostonu dokumentirala svetovno krizo zlorab. Kot je dejala, »ta primer ne predstavlja le s strani Cerkve nenehne zaščite oseb na pomembnih položajih, ki zlorabljajo svoj položaj, temveč tudi njeno izrecno brezbrižnost do spolnih zlorab odraslih žensk«. Redovnice bo zastopala odvetnica Laura Sgrò, ki je javnosti znana tudi kot zagovornica družine Orlandi.

Za pravico in resnico

Jezuiti so po lanski izključitvi Rupnika pozvali vse žrtve, naj se oglasijo in prijavijo nasilje. Mnoge je strah, druge se sramujejo. Februarja 2023 so sporočili, da so zaslišali 15 žensk, katerih obtožbe so se izkazale za verodostojne. Rupnik pa še vedno ostaja duhovnik Katoliške cerkve, saj nikoli ni bil laiziran.

Papež Frančišek se doslej še nikoli ni srečal z Rupnikovimi žrtvami v Vatikanu, prav tako se ni nikoli odzval na njihova pisma ali pozive.

»Kljub vsem polemikam,« po navedbah Il Messaggera pojasnjujejo organizatorji tiskovne konference, »je papež Frančišek že dvakrat javno podprl Rupnika. Najprej je v avdienco sprejel teologinjo, ki vodi Center Aletti v Rimu in ki odločno zagovarja Rupnika. Nato je rimski škofiji dovolil, da je objavila izjavo, za katero se je zdelo, da ga je v zameno rehabilitirala.« Papež Frančišek se doslej še nikoli ni srečal z Rupnikovimi žrtvami v Vatikanu, prav tako se ni nikoli odzval na njihova pisma ali pozive.

Poleg žrtve, ki jo je nekdanji jezuitski umetnik spolno zlorabil, bo spregovorila še ena ženska, nekdanja redovnica, ki je dolga leta trpela Rupnikovo zlorabo moči. Na tiskovni konferenci bosta ženski pojasnili, da sta jezuitom v zgodnjih devetdesetih letih prijavili početje njihovega nekdanjega člana, vendar se ni nikoli nič premaknilo. Zahtevali bosta pravico in razkritje resnice. Obe sta bili članici redovne skupnosti, ki jo je konec osemdesetih let soustanovil Rupnik.