Čeprav v Vatikanu vztrajno trdijo, da so papeževe težave posledica osteoartritisa v desnem kolenu in da je njegovo zdravstveno stanje sicer dobro, so ta zagotovila le malo pripomogla k zaustavitvi vedno dejavnega rimskega mlina ugibanj in govoric, na svojem spletnem portalu Crux piše ameriški vatikanist John Allen Jr.

Ker se ugibanja stopnjujejo, je verjetno smiselno predstaviti, kaj dejansko vemo o papeževem zdravstvenem stanju, ter opredeliti bližajoče se mejnike, ki bi nam lahko razkrili kaj več.

Kaj vemo

V Vatikanu so torej že odpovedali papeževo udeležbo pri javnih slovesnostih ob prazniku Svetega Rešnjega telesa.

Poleg tega Frančiška v mesecu juliju čaka še eno pomembno mednarodno potovanje: med 24. in 30. julijem naj bi obiskal Kanado, kjer ga željno pričakujejo tamkajšnji staroselci, saj naj bi papež še okrepil svoje nedavno opravičilo za zlorabe, ki so se dogajale v internatskih šolah v cerkveni upravi.

Kanadski škofje so v petek objavili izjavo, v kateri so zapisali, da še vedno upajo, da bo papež lahko prišel. Povedali so, da sodelujejo z Vatikanom, saj želijo »zagotoviti, da bo njegova udeležba na dogodkih časovno omejena,« kar pomeni približno eno uro na vsakem dogodku, da sveti oče ne bi bil preveč obremenjen.

Frančišek se je doslej odločno upiral operaciji kolena, menda zaradi negativnega odziva na anestezijo med operacijo debelega črevesa lansko poletje.

Verjetno največja spremenljivka je, ali bo papež še naprej vztrajal pri zdravljenju svojega kolena predvsem z obkladki z ledom, protibolečinskimi sredstvi, injekcijami in preprostim počitkom, ali pa bo pristal na operacijo. Frančišek se je doslej temu predlogu odločno upiral, menda zaradi negativnega odziva na anestezijo med operacijo debelega črevesa lansko poletje; na nedavnem srečanju z italijanskimi škofi se je Frančišek šalil, da bo raje odstopil, kot da bi imel še en operativni poseg.

Zdravstveni izvedenci pa pravijo, da bi bila operacija, potrebna za odpravo papeževih težav s kolenom, veliko manj zapletena od posega na debelem črevesu. Med drugim bi bila potrebna le lokalna anestezija, čas okrevanja pa naj bi bil razmeroma kratek.

Kljub očitnim bolečinam, ki jih ima Frančišek, se zdi, da njegovo zdravstveno stanje ni ogrozilo njegovih vodstvenih sposobnosti.

Če se bo papež vendarle kmalu odločil za operacijo, bo lahko še vedno odpotoval v Kanado in se bo verjetno tudi boljše počutil. V nasprotnem primeru pa bo verjetno vse odvisno od njegovega počutja v obdobju pred načrtovanimi termini.

Še ena opomba: kljub očitnim bolečinam, ki jih ima Frančišek, se zdi, da njegovo zdravstveno stanje ni ogrozilo njegovih vodstvenih sposobnosti. Minuli petek se je vzporedno z odpovedjo potovanja v Afriko sestal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in z njo razpravljal o ukrajinski krizi, imel je predavanje pri Zvezi katoliških družinskih združenj, v katerem je znova potožil nad »demografsko zimo« v Evropi, imenoval pa je tudi novega škofa v ameriškem Phoenixu, ki je bolj v skladu z njegovo napredno vizijo.

Izhodišča za primerjavo

Če bo Frančišek prisiljen preložiti obisk Kanade, bo to eno pomembnejših znamenj, da se papeževo stanje ne izboljšuje. Če bo vztrajno zavračal operacijo, bi to lahko pomenilo začetek nove faze, v kateri bo papež spet »ujetnik Vatikana«, vendar v tem primeru ne zaradi politike, kot v 19. stoletju in ob razpadu papeških držav, pač pa zaradi omejene osebne mobilnosti.

Naslednji očitni mejnik se bo pojavil konec avgusta, ko naj bi papež Frančišek 27. avgusta imenoval 21 novih kardinalov, nato pa 29. in 30. avgusta vodil dvodnevno srečanje z vsemi kardinali vesoljne Cerkve.

Frančišek namerava obiskati grob papeža Celestina V., zadnjega papeža, ki se je pred Benediktom XVI. prostovoljno odpovedal papeški službi.

Vmes načrtuje enodnevni izlet: 28. avgusta naj bi odpotoval v L'Aquilo v osrednji Italiji, približno 75 kilometrov severovzhodno od Rima, kjer namerava obiskati grob papeža Celestina V., zadnjega papeža, ki se je pred Benediktom XVI. prostovoljno odpovedal papeški službi. Benedikt XVI. je L'Aquilo obiskal leta 2009 in na Celestinov grob položil svojo papeško štolo, kar se zdaj, če se ozremo nazaj, zdi nekakšna napoved njegove odločitve, da bo odstopil kot Petrov naslednik.

To ozadje je sprožilo številna ugibanja, da bo Frančišek srečanje s kardinali izkoristil za napoved lastnega odstopa - pri papežu presenečenj je seveda vse mogoče. Preden pa dopustimo, da nas zanese predaleč, je treba poudariti tri stvari.

Prvič: Frančišek bo v L'Aquili odprl vsakoletni jubilej odpuščanja, znan kot »Celestinski odpustek«, kar za papeža, katerega geslo je dobesedno usmiljenje, ni majhna stvar.

Drugič: prinesti želi tolažbo žrtvam uničujočega potresa iz leta 2009, ki je zahteval 309 življenj, in glede na Frančiškovo legendarno skrb za trpeče je tudi to zadosten razlog za potovanje.

Tretjič: po lanski operaciji na debelem črevesu je Frančišek v pogovoru za španski radio odločno zanikal, da razmišlja o odstopu. »Ne vem, od kod jim prejšnji teden ideja, da bom odstopil!« je dejal: »Pravijo, da so tovrstna ugibanja povzročila pravo senzacijo, meni pa to ni prišlo niti na misel.«

Mesec avgust je v Rimu običajno čas počitnic, konzistoriji pa po izročilu zasedajo na enega od zgolj dveh datumov: 22. februarja, na praznik sedeža apostola Petra, ali 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla.

Pozornost je vzbudilo tudi dejstvo, da je Frančišek konzistorij predvidel za mesec avgust, kar je neobičajen termin. Poleg tega, da je avgust v Rimu običajno čas počitnic, konzistoriji po izročilu zasedajo na enega od zgolj dveh datumov: 22. februarja, na praznik sedeža apostola Petra, ali 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla.

Vendar pa bo to že Frančiškov osmi konzistorij, in trikrat doslej je bil dogodek na programu na drug datum. Zato ni nujno, da tokratna izbira avgusta na kar koli namiguje - in spomnimo se, da Frančišek že od vsega začetka nikoli ni izkoristil običajnega papeškega poletnega dopusta v Castelgandolfu, ampak je raje ostal v Rimu in nadaljeval svoje delo.

Kot radi pravijo na televiziji: »Ostanite z nami!«

Vse to seveda narekuje previdnost pred prehitrimi zaključki.

Do konca poletja bi torej morali vedeti več o dveh točkah: prvič, ali bo papež Frančišek v prihodnje lahko potoval, vsaj kar zadeva daljša mednarodna potovanja, in drugič, ali namerava odstopiti, vsaj kratkoročno.

Kot radi pravijo na televiziji: »Ostanite z nami!«