Sveti oče v pismu šestkrat uporabi pojem »upanje«. Prevod pisma, ki ga povzemamo po slovenskem uredništvu spletnega portala Vatican News, objavljamo v celoti:

Dragi bratje in sestre v Sveti deželi,

že nekaj časa mislim na vas in vsak dan molim za vas. Sedaj pa, pred to veliko nočjo, ki ima za vas še zelo močan okus po trpljenju in zelo malo po vstajenju, čutim potrebo, da vam pišem in vam povem, da vas nosim v srcu. Blizu sem vsem vam, v vaših različnih obredih, dragi katoliški verniki, razkropljeni po celotnem ozemlju Svete dežele: posebno vsem, ki v teh stiskah najbolj boleče prenašajo nesmiselno dramo vojne, na otroke, ki jim odrekajo prihodnost, tistim, ki jokajo in so žalostni, tistim, ki doživljajo tesnobo in zbeganost.

Hvala vam za vaše pričevanje vere, hvala za ljubezen, ki je med vami, hvala, ker znate upati proti vsakemu upanju.

Velika noč, središče naše vere, je še bolj pomenljiva za vas, ki jo obhajate na krajih, na katerih je Gospod živel, umrl in vstal: ne samo zgodovine odrešenja, ampak tudi njegove geografije ne bi bilo brez Dežele, v kateri živite že stoletja, kjer želite ostati in kjer bi bilo dobro, da bi mogli ostati. Hvala vam za vaše pričevanje vere, hvala za ljubezen, ki je med vami, hvala, ker znate upati proti vsakemu upanju.

Želim si, da bi vsak izmed vas čutil mojo ljubezen očeta, ki pozna vaše trpljenje in vaše napore, zlasti tiste v zadnjih mesecih. Skupaj z mojo naklonjenostjo morete čutiti tudi naklonjenost vseh katoličanov sveta! Naj Gospod Jezus, ki je naše življenje, kot usmiljeni Samarijan vliva na rane vašega telesa in vaše duše olje tolažbe in vino upanja.

Pavel VI. je leta 1964 kot prvi papež nove dobe obiskal Sveto deželo; na fotografiji na kraju Jezusovega krsta ob reki Jordan. FOTO: Vatican Media

Ko premišljujem o tem, mi pride na misel romanje, ki sem ga med vami opravil pred desetimi leti; in prevzemam besede, ki jih je sv. Pavel VI., prvi Petrov naslednik, romar v Sveti deželi, namenil vsem vernikom pred petdesetimi leti: »Podaljševanje stanja napetosti na Bližnjem vzhodu, ne da bi naredili odločne korake k miru, predstavlja hudo in stalno nevarnost, ki ogroža ne samo miru in varnosti teh prebivalcev in miru celotnega sveta, ampak tudi nekatere vrednote, ki so iz različnih razlogov nadvse drage velikemu delu človeštva« (Apostolska spodbuda Nobis in Animo).

Dragi bratje in sestre, krščanska skupnost v Sveti deželi skozi stoletja ni bila samo varuh krajev odrešenja, ampak je bila z lastnim trpljenjem nenehno priča skrivnosti Gospodovega trpljenja. S svojo sposobnostjo, da vstane in gre naprej, pa je oznanjala in še naprej oznanja, da je Križani Vstali, ki se je z znamenji trpljenja prikazal učencem in se povzpel v nebesa, ter naše trpinčeno, toda odrešeno človeštvo ponesel k Očetu. V teh mračnih časih, v katerih se zdi, da tema velikega petka pokriva vašo Deželo in prenekatere dele sveta, ki jih je iznakazila nekoristna norost vojne, vedno in za vse krvav poraz, ste vi bakle, prižgane v noči; vi ste semena dobrega v deželi, ki jo trgajo spopadi.

Bratje, sestre, želim vam povedati: niste sami in ne bomo vas pustili samih ...

Molim za vas in z vami: »Gospod, ti, ki si naš mir (prim. Ef 2,14-22), ti ki si blagroval tiste, ki delajo za mir (prim. Mt 5,9), osvobodi človekovo srce sovraštva, nasilja in maščevanja. Gledamo vate in hodimo za teboj, ki odpuščaš, ki si krotak in iz srca ponižen (prim. Mt 11,29). Stori, da nam ne bo nihče iz naših src ukradel upanja, da se bomo znova dvignili in vstali s teboj, stori, da se ne bomo naveličali potrjevati dostojanstva vsakega človeka, ne glede na vero, etnično pripadnost ali narodnost, začenši z najbolj krhkimi: ženskami, ostarelimi, majhnimi in ubogimi.«

Bratje, sestre, želim vam povedati: niste sami in ne bomo vas pustili samih, ampak bomo ostali solidarni z vami z molitvijo in z dejavno ljubeznijo v upanju, da se bomo lahko kmalu vrnili k vam kot romarji, da vam bomo pogledali v oči in vas objeli, da bi z vami lomili kruh bratstva in premišljevali o tistih poganjkih upanja, ki so zrasli iz vaših semen, ki so bila raztresena v bolečini in ste zanje skrbeli s potrpežljivostjo.

Znova vabim vse kristjane sveta, naj vam dajo čutiti svojo konkretno bližino in naj neutrudno molijo, da bodo vsi prebivalci vaše drage Dežele končno živeli v miru.

Vem, da so vam vaši pastirji, redovniki in redovnice blizu. Iz srca se jim zahvaljujem za vse, kar so naredili in še vedno delajo. Naj zlato edinosti v topilniku trpljenja raste in se blešči tudi z brati in sestrami drugih krščanskih veroizpovedi.

Blagoslavljam vas in kličem na vas varstvo blažene Device Marije, hčere vaše Dežele. Znova vabim vse kristjane sveta, naj vam dajo čutiti svojo konkretno bližino in naj neutrudno molijo, da bodo vsi prebivalci vaše drage Dežele končno živeli v miru.

Bratsko,
Frančišek