Papež Frančišek se je včeraj vrnil v Rim in tako zaključil 22. apostolsko potovanje zunaj Italije. Na tiskovni konferenci med 13-urnim letom proti Vatikanu je sveti oče spregovoril o toplem sprejemu Čilencev in Perujcev ter njihovi »neverjetni veri«, pa tudi o različnih temah, ki so jih sprožila vprašanja časnikarjev, od zagovora čilskega škofa, obtoženega prikrivanja spolnih zlorab, »hitre« poroke na letalu v njegovi navzočnosti, pa do liberalnih politik nekaterih latinskoameriških vlad.



Čustveni trenutki

Papež je dejal, da je bilo med tokratnim obiskom v Latinski Ameriki veliko čustvenih trenutkov, najprej pa je omenil sklepno bogoslužje na vojaškem letališču Las Palmas v Limi, kjer se je zbralo več kot milijon in tristo tisoč vernikov. Dodal je, da je bil podobno navdušen nad naklonjenostjo, ki so mu jo izkazali prebivalci Čila.

Sveti oče je bil posebej ganjen med obiskom ženskega zapora v Santiagu. »Ko sem videl te žene«, je pojasnil, »njihovo sposobnost, da spremenijo svoje življenje in se vrnejo v družbo z močjo evangelija, me je izredno ganilo.« Omenil je tudi srečanje v Puertu Maldonadu, v amazonskem deževnem gozdu; ter srečanje z mladimi fanti in dekleti v otroškem zavetišču »Dom Malega princa« v Peruju.

Škof Barros

Med težko pričakovano tiskovno konferenco na letalu pa so prevladala vprašanja o papeževih pripombah v Čilu glede primera škofa Juana Barrosa, obtoženega, da je bil osebno priča spolnim zlorabam priljubljenega čilskega duhovnika. Sveti oče dosledno podpira škofa, češ da nikjer ne vidi dokazov za obtožbe proti njemu.

V odgovoru na vprašanje časnikarjev je Frančišek priznal, da so nekatere njegove pripombe »prizadele« žrtve spolnih zlorab. »Prosim odpuščanja, če sem koga prizadel, ne da bi se tega zavedal«, je dejal in odločno zatrdil, da to nikakor ni bil njegov namen. Priznal je tudi, da je bil izbor njegovih besed malce ponesrečen, obenem pa dodal, da bo omenjeni škof ostal na svojem položaju – kajti, kot je dejal papež: »Ne morem ga obsoditi, če proti njemu nimam nobenih dokazov.«

Papež Frančišek je pojasnil, da je videl izjavo ameriškega kardinala Seana O’Malleya o bolečinah, ki so jih povzročile njegove besede, in se kardinalu zahvalil – po njegovih besedah je bila O’Malleyeva izjava »zelo pravična«. Kardinal je »govoril o tem, kaj sem storil in kaj počnem narobe, kaj počne Cerkev, nato pa je izrekel nekaj besed o bolečini žrtev, ne v tem konkretnem primeru, ampak na splošno«.

Papeška komisija za zaščito mladoletnikov

Svetemu očetu je bilo zastavljeno tudi vprašanje o statusu Papeške komisije za zaščito mladoletnikov, ki jo je vodil kardinal O’Malley. Mandat komisije je potekel decembra 2017 in ni bil podaljšan, papeža pa so vprašali, ali to pomeni, da zaščita mladoletnih ne sodi več med prednostne naloge katoliške Cerkve. Papež je vprašanje prekinil in pojasnil, da tako kot med pontifikatom Benedikta XVI. uradne smernice Cerkve ostajajo pri »ničelni strpnosti«. Dejal je, da ceni delo, ki ga je komisija opravila doslej, in da bo z delom nadaljevala. Trenutno obnavljajo mandate posameznih članov, za to pa je potreben čas.

Poroka med letom

Časnikarji so zastavili tudi vprašanje o prvi papeževi »letalski« poroki, ki jo je opravil med medkrajevnim letom v Čilu. Frančišek je pojasnil: »Malce sem ju izpraševal in njuni odgovori so bili povsem jasni: 'za vse življenje'. 'In kako to vesta?, sem vprašal. Ali imata dober spomin?' 'Ne, ne', sta odgovorila, opravila sva tečaj za zaročence.« Sveti oče je dejal, da je bil par pripravljen in ga je prosil, če bi prisostvoval obredu izmenjave zakonskih obljub. Obenem je spomnil na Jezusove besede, da so zakramenti namenjeni človeku: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote.« »Vsi pogoji so bili jasni«, je nadaljeval Frančišek. »Zakaj torej tega ne bi storili danes, zakaj bi odlašali na jutri«, če to lahko pomeni naslednjih osem ali deset let.

Široka paleta vprašanj

Med drugimi temami na tiskovni konferenci so bila vprašanja o okoljevarstveni politiki, pri kateri je varovanje okolja v nasprotju z varovanjem človeka, in o potrebi po izkoreninjenju korupcije v Latinski Ameriki.

Papež Frančišek je tudi dejal, da nima česa dodati glede kardinala Maradiage, kot odgovor na vprašanje časnikarja glede obtožb proti kardinalu iz Hondurasa, ki naj bi zlorabil cerkvena finančna sredstva.

Glede specifičnih političnih razmer v Čilu in o vrednotah liberalne politike je sveti oče dejal, da je različne primere treba podrobno preučiti. Toda, je dodal, sam sicer razmer v Čilu ne pozna zelo dobro, pozna pa »države v Latinski Ameriki z liberalno politiko, ki so svoj narod pognale v še večjo revščino«. Priznal je, da na tem področju ni izvedenec, toda »na splošno je liberalna politika, ki ne vključuje vseh ljudi, selektivna in nekaterim državljanom močno škoduje«.

Vir: www.vaticannews.va
Foto: Vatican News