Papež Frančišek je minulo sredo med splošno avdienco sprejel redovne predstojnice iz 75 držav, ki so se v Rimu zbrale na svojem rednem letnem plenarnem zasedanju. Tema njihovega srečanja je bila služenje avtoritet po evangeliju. Sveti oče je v svojem nagovoru izpostavil predvsem t. i. »eksodus« iz samega sebe in osredotočanje na Kristusa, oblast kot služenje in pomen »čutenja s Cerkvijo«.

Frančišek se je predstojnicam najprej zahvalil za njihovo 'pogosto ne najlažje' služenje redovom, brez katerega bi skupnostim primanjkovalo 'materinskosti, naklonjenosti in nežnosti'. Poseben vlogo pri tem igrajo trije evangeljski temelji: pokorščina izraža 'izpolnjevanje Božje volje', uboštvo 'učenje solidarnosti, delno pa tudi ljubezni do bližnjega'; ob upoštevanju tega se razvije zmernost in veselje do bistvenih stvari v življenju, je prepričan papež Frančišek. Čistost pa 'razširja svobodo daritve Bogu in bližnjemu z nežnostjo, usmiljenjem in Kristusovo bližino'. Ta čistost pa mora biti obenem rodovitna in v Cerkvi porajati nove duhovne otroke.

Papež je nato spregovoril o drugem elementu, pomembnem za izvajanje oblasti, to je služenje. »Nikoli ne smemo pozabiti, da je resnična oblast na kateri koli ravni služenje, ki ima svoj svetel vrhunec na križu.« Papež je spomnil na Benedikta XVI. in njegovo pogosto modro opozarjanje, kako je za človeka oblast največkrat sinonim za posedovanje, obvladovanje in uspeh. Za Boga pa oblast nasprotno vedno pomeni služenje, ponižnost in ljubezen. Papež Frančišek je ob tem spomnil tudi na veliko škodo, ki jo Cerkvi prizadenejo karieristi ali povzpetniki. Ti svoje brate in sestre, ki bi jim morali služiti, izkoristijo le kot »trampolin« za dosego lastnih interesov in izpolnjevanje osebnih ambicij.

Kot zadnjo razsežnost, prav tako bistveno za posvečeno življenje, pa je papež Frančišek poudaril cerkvenost. Ni mogoče, da oseba, ki se je odločila svoje življenje posvetiti Bogu, ne bi »čutila s Cerkvijo«. Čutiti s Cerkvijo se izraža v zvestobi nauku, občestvu s pastirji in Petrovim naslednikom. Papež je zbrane zato opozoril na njihovo odgovornost in skrb za oblikovanje in vzgojo njihovih skupnosti glede zdravega cerkvenega nauka in ljubezni do Cerkve. Oznanjevanje in pričevanje evangelija za kristjana nista nikoli »osamljeno dejanje«. Kot je dejal že Pavel VI., je nesmiselno misliti, da je mogoče živeti z Jezusom in hoditi za njim zunaj Cerkve. Nemogoče je ljubiti Jezusa, ne da bi ljubili Cerkev.

Foto: arhiv Družine (fotografija je ilustrativna)