Papež Benedikt XVI. je na včerajšnji splošni avdienci izrazil zaskrbljenost nad delitvijo razuma in svobode v nekaterih državah sveta, rekoč da v teh primerih obstaja nevarnost za vzpostavitev diktature relativizma. V našem času, še posebej v nekaterih državah, smo priče zaskrbljujoči delitvi razuma, katerega naloga je odkriti etične vrednote, povezane z dostojanstvom človeške osebe, in svobode, katere odgovornost je sprejetje in spodbujanje teh vrednot, je v avli Pavla VI. poudaril sveti oče.

Včerajšnjo katehezo je posvetil Janezu iz Salisburyja, rojenemu okrog leta 1100 v Veliki Britaniji, ki je pripadal eni najpomembnejših filozofskih in teoloških šol srednjega veka, namreč tisti v katedrali v francoskem Chartresu. Kot je dejal papež, bi Janez iz Salisburyja danes svet rad spomnil, da so pravični in ustrezni zakoni le tisti, ki varujejo svetost človeškega življenja in zavračajo splav, evtanazijo in predrzne genetske poskuse, tisti zakoni, ki spoštujejo dostojnost zakona med možem in ženo, ki se navdihujejo v ustrezni laičnosti države, tisti namreč, ki vedno preprosto dopuščajo versko svobodo, ter tisti zakoni, ki stremijo k podpori in solidarnosti na narodni in mednarodni ravni. Če takšnih zakonov ni, po papeževih besedah prihaja do nevarnosti uvedbe tistega, kar Janez iz Salisburyja opredeljuje kot tiranija prvih, ali drugače: do nevarnosti diktature relativizma. Relativizma, ki ničesar ne priznava za dokončno ter katerega zadnje merilo sta le lastni jaz in njegove želje.

Benedikt XVI. je v nadaljevanju kateheze še pojasnil, da je Janez iz Salisburyja v svojem znamenitem delu ‘Metalogicon’ poudaril, da je prava filozofija že po svoji naravi zgovorna: rojeva sadove v sporočilu modrosti, ki služi gradnji družbe v resnici in dobroti. Ko je opozarjal na omejenost človeškega razuma, je Janez iz Salisburyja vztrajal, da je resnico mogoče doseči s pomočjo dialoga in argumentacije ter da vera, ki priznava, da je vednost Boga popolna, razumu pomaga uresničiti njegovo polno zmožnost. V svojem drugem delu z naslovom ‘Policraticus’ pa Janez iz Salisburyja zagovarja sposobnost razuma, da na podlagi univerzalnega naravnega zakona spozna objektivno resnico, ter njegovo dolžnost, da ta zakon vključi v pozitivno zakonodajo, je pojasnil papež.

Spomnil je še na Janezovo prepričanje, da je govorništvo, ki ni ožarjeno z razumom, ne le nepremišljeno, pač pa tudi slepo, kar pomeni, da modrost, ki ne koristi uporabe besede, ni le šibka, pač pa na nek način tudi nepopolna. Papež je dejal, da se tisto, kar Janez iz Salisburyja imenuje govorništvo, torej možnosti komuniciranja z vedno bolj dodelanimi in vedno bolj razširjenimi sredstvi, danes neverjetno pomnožujejo. Vendar, kot je poudaril sveti oče, toliko bolj ostaja nujna potreba po sporočanju takšnih sporočil, ki so napolnjena z modrostjo ter navdihnjena z resnico, dobroto in lepoto. To je velika odgovornost, ki zadeva predvsem osebe, delujoče na raznovrstnem kulturnem področju, področju komuniciranja in množičnih medijev. To so področja, kjer se evangelij lahko oznanja z misijonarsko živahnostjo, je včerajšnje razmišljanje zaključil papež.