»Kako zapletena praksa je razločevanje,« je poudaril papež in dodal, da je v resnici zapleteno življenje »in če se ga ne naučimo brati, tvegamo, da zapravimo življenje in ga živimo s pričakovanji in strategijami, ki nas na koncu razočarajo«.

Vedno moramo izbirati

Sveti oče je spomnil na prvo katehezo, v kateri je razmišljal, da vsak od nas nenehno razločuje preproste stvari, kot je na primer, »ali hočemo nekaj narediti ali ne.« Pojasnil je, da nas življenje vedno postavlja pred izbire »in če se ne odločimo zavestno, je na koncu življenje tisto, ki izbere namesto nas in nas popelje tja, kamor nočemo iti«.

Božji glas se ne vsiljuje

Razločevanje se nikoli ne izvaja samo, pri čemer se je osredotočil na več napotkov, ki lahko pomagajo »lajšati to nepogrešljivo vajo duhovnega življenja«. Ena od najpomembnejših metod razločevanja je vrednotenje ob pomoči Božje besede in naukom Cerkev.

Ta metoda nam pomaga spoznati, »kaj vznemirja naša srca, nas uči prepoznati Božji glas in ga razlikovati od drugih glasov, za katere se zdi, da tekmujejo za našo pozornost, a nas na koncu pustijo zmedene«, je pojasnil papež in dodal, da se Božji glas ne vsiljuje. »Je diskreten, spoštljiv in zato ustvarja mir. In samo v miru lahko vstopimo globoko vase in prepoznamo pristne želje, ki jih je Gospod položil v naša srca.«

Božji glas je diskreten, spoštljiv in zato ustvarja mir.

Božja beseda ni le branje, temveč živa navzočnost

Kot pravi, za vernika »Božja beseda ni samo besedilo za branje, temveč je živa navzočnost«. Ta odnos s Svetim pismom nas vodi v izkušnjo čustvenega odnosa z Jezusom. To je, je dejal papež, »še ena nepogrešljiva pomoč, ki je ni samoumevna«.

Poudaril je tudi, da imamo lahko pogosto izkrivljeno predstavo o Bogu, saj o njem razmišljamo kot o čemernem, ostrem sodniku, pripravljenem, da nas ujame pri dejanju.

Jezus razodeva Boga, ki je do nas poln sočutja in nežnosti, pripravljen, da se žrtvuje za nas.

Gospod je naš prijatelj

Papež Frančišek je naše življenje z Gospodom opisal kot odnos s prijateljem, ki raste iz dneva v dan. »Prijateljstvo z Bogom lahko spremeni srce, medtem ko je pobožnost eden od velikih darov Svetega Duha, ki nam daje sposobnost prepoznati Božje očetovstvo. Imamo nežnega, prisrčnega Očeta, ki nas ljubi, ki nas ima vedno rad. Ko to doživimo, se naše srce stopi. Dvomi, strahovi in občutki nevrednosti se raztopijo. Tej ljubezni se ni mogoče upreti.«

Klic po odrešenju

Ob koncu kateheze je papež Frančišek opozoril, da bogoslužje odpira glavne trenutke vsakdanje molitve s tem klicem: »O, Bog, priteci mi na pomoč. O, Gospod, hiti mi pomagati. Gospod, pomagaj mi!«

Ta klic po odrešenju je neustavljiva prošnja, ki izvira iz globin našega bitja, je še poudaril papež, cilj razločevanja pa je »prepoznati odrešenje, ki ga Bog prinaša mojemu življenju«.