»Cerkev je potrebovala človeka s posebnim pogumom, revolucionarnega in predvsem takšnega, ki govori zelo jasno,« je prepričan argentinski rabin. Skorka Frančiška primerja z izraelskimi preroki in ga vidi kot »moža Cerkve, ki želi iti k ljudem, da bi jim posredoval sporočilo, ne pa da zgolj sedi pri miru«.

Bergoglio zna na poseben način pristopiti k ljudem. Občutek imaš, da si z njim na isti ravni, lahko se svobodno pogovarjaš in se tudi šališ.

Papežu pri tem koristi dejstvo, da govori »jezik ljudstva« in zna globoke misli izraziti na način, ki ga razumejo vsi. Skorka je to prednost cenil že ob prvem srečanju z nadškofom Bergogliom, na medverskem zborovanju v stolnici v Buenos Airesu leta 1998: »Na poseben način zna pristopiti k ljudem. Občutek imaš, da si z njim na isti ravni, lahko se svobodno pogovarjaš in se tudi šališ,« pojasnjuje rabin. Frančišek tudi kot papež pristopa k ljudem »in se jih dotika, z rokami blagoslavlja ljudi in objema invalide«.

Nekdanji profesor svetopisemske in rabinske književnosti ter predavatelj talmudskega prava in trenutni gostujoči profesor na Univerzi sv. Jožefa v ameriški zvezni državi Filadelfiji je na začetku Frančiškovega pontifikata skupaj z Bergogliom napisal knjigo, ki je odtlej izšla v 17 jezikih, z naslovom »O nebesih in zemlji«. »Ko so me ljudje kmalu po njegovi izvolitvi na Petrov sedež spraševali, zakaj ga razumem, sem odgovoril, da ni jezuit samo zato, ker pripada jezuitskemu redu, ampak ker je njegova paradigma Jezus,« tako Skorka. Podobno kot Bergoglio tudi on v religiji ne vidi »zgolj ponavljanja obredov, temveč potrebo po resnični in goreči duhovnosti«.

»Cerkev poskuša 'očistiti' od znotraj«

V primeru papeža je to razvidno iz dejstva, da poskuša »Cerkev 'očistiti' od znotraj, (…) pred napakami in zlorabami preteklosti«. Skorka je ob tem omenil primere zlorab, ki jih je Frančišek v javnosti jasno priznal in obsodil. »Zame kot Juda je to pomembno sporočilo, saj nas zanima, kaj se dogaja v krščanstvu,« je pojasnil Skorka: »Ko gre za slabe novice v medijih, imamo podobne težave.«

Papež Frančišek zelo spoštuje judovstvo.

Bergoglio je že od nekdaj zagovarjal judovsko-katoliški dialog, tako v Buenos Airesu kot zdaj v Rimu, na primer kot govorec ob judovskih praznikih, je poudaril Skorka, ki je bil leta 2010 prvi rabin v Latinski Ameriki, ki je prejel častni doktorat Katoliške univerze v Buenos Airesu - na pobudo tedanjega velikega kanclerja Bergoglia: »Papež Frančišek zelo spoštuje judovstvo.« Skorka si po lastnih navedbah želi, da bi še naprej sodelovali pri pogovorih o Novi zavezi »in izdelali skupni jezik za teološki dialog, kaj si katoličani mislijo o Judih in obratno«.