Odstop papeža Benedikta XVI. nima nikakršne zgodovinske primerjave, je v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress zatrdil salzburški cerkveni zgodovinar in izvedenec za vzhodne Cerkve, prof. Dietmar Winkler. V nasprotju z nekaterimi medijskimi poročili tokratnega odstopa 'ne moremo primerjati z nobenim umikom z vrha katoliške Cerkve v srednjem ali zgodnjem novem veku, kajti sveti oče tokrat odstopa brez kakršnega koli cerkvenopolitičnega pritiska, pač pa povsem po lastni volji in zaradi pešanja telesnih moči', pojasnjuje Winkler. Ugibanja o spletkah in bojih za premoč v ozadju so torej povsem 'nesmiselna'.

Winkler, ki je med drugim tudi svetovalec Papeškega sveta za edinost med kristjani, zanika tudi resničnost podatka, da je bil zadnji papež, ki je odstopil na lastno pest, papež Celestin V. pred 719 leti. Celestin je bil 'poduhovljeni menih in vodja nekega puščavniškega združenja' in je občutil prevelik pritisk za opravljanje papeške službe v tedanjih neurejenih razmerah v kuriji. Njegov odstop je bil torej pogojno prostovoljen, pojasnjuje Winkler.

Salzburški zgodovinar spominja tudi na občutljivi položaj v začetku 15. stoletja, ko so kar trije papeži – Janez XXIII. (v Pisi), Gregor XII. (v Rimu) in Benedikt XIII. (v Avignonu) – na podlagi cerkvenega razkola upali, da bodo ohranili svoj položaj. Rešitev naj bi prinesel ekumenski koncil v Konstanci (1414-1418): Gregor XII. se je položaju odpovedal, Janez XXIII. je bil odstavljen, takrat že devetdesetletni Benedikt XIII. pa je bil izobčen, ker je odstop odklonil. Pot je bila prosta za papeža Martina V. in 'ponovno je bila vzpostavljena cerkvena edinost', je pojasnil Winkler.

Ugibanja glede odstopa Benedikta XVI. zaradi spletk v rimski kuriji ostro zavrača tudi vatikanski državi tajnik kardinal Tarcisio Bertone. »Temeljni razlogi za umik Benedikta XVI. so povsem jasni: papež je začutil, da mu pešajo telesne moči«, je kardinal Bertone pojasnil v pogovoru za italijansko televizijsko hišo RAI.

V luči dolžnosti, ki so povezane s papeškim položajem, je sveti oče to odločitev sprejel kot 'odgovorno dejanje za blagor vesoljne Cerkve', je pojasnil kardinal Bertone. Ob tem je omenil denimo naporno potovanje, ki čaka papeža ob udeležbi na svetovnem dnevu mladih v brazilskem Riu de Janeiru.

V mednarodnem tisku se je precej ugibalo o povezavi med zaupnimi poročili treh kardinalov o aferi Vatileaks in papeževim odstopom. Kardinali so svoje ugotovitve papežu predstavili preteklega julija in 17. decembra lani. Sveti oče je svoj današnji odstop presenetljivo napovedal 11. februarja. Kot vzrok za svojo odločitev je navedel pešanje telesnih moči, zaradi česar se ne čuti več sposobnega zadovoljivo opravljati nalog na položaju poglavarja katoliške Cerkve.

Foto: splet