Papežev odposlanec: Medžugorje je kraj posebne milosti
Papežev odposlanec: Medžugorje je kraj posebne milosti
Za Poljakom Henrykom Hoserjem je italijanski nadškof Aldo Cavalli že drugi apostolski vizitator, ki ga je v Medžugorje za pastoralno spremljanje in bdenje nad dogajanjem v tem romarskem kraju poslal papež Frančišek. Za to službo je bil imenovan novembra 2021, pred tem pa je kot vatikanski diplomat deloval v številnih državah sveta, kot apostolski nuncij v Čilu, Kolumbiji, na Malti, v Libiji in na Nizozemskem. V pogovoru posebej za Družino ni skrival zadovoljstva, da je bil poslan v to posebno hercegovsko župnijo, med romarje z vsega sveta, ki prihajajo tja. V nadaljevanju lahko preberete nekaj odlomkov iz pogovora.
O imenovanju za apostolskega vizitatorja:
Nikoli nisem bil v Medžugorju. Ko mi je papež rekel: »Pojdi tja kot apostolski vizitator,« sem to rade volje sprejel. Zakaj? Ker sem opazil, da so nekateri Italijani hodili tja in se vračali z navdušenjem za vero, z željo, da bi hodili v cerkev, se udeleževali češčenja Najsvetejšega, pomagali župniku – vse to je bilo nekaj zelo pozitivnega. Te ljudi sem ohranil v lepem spominu. Papeževega imenovanja nisem le sprejel, pač pa sem z veseljem prišel sem. (…) Papež zastopa vso Cerkev in ko sem pošlje svojega predstavnika, to pomeni, da temu milostnemu kraju pripiše neko pomembnost.
O Medžugorju kot milostnem kraju:
Tu je neverjetno delovanje milosti, o tem ni dvoma, začelo se je pred 41 leti na tem hribu. Iz milosti. Priti sem tudi zame pomeni vstopiti v milostni kraj. Ko grem zvečer od petih do osmih k molitvi tako kot vsi verniki, čas mineva, ne da bi opazil. Z njimi grem na Podbrdo, ki je zaradi tolikih molitev vernikov postal milosten kraj in kraj neverjetne Marijine navzočnosti. Na Križevcu je enako, vsi gredo gor samo s tem namenom, da bi molili. In še nekaj je zelo pomembno: maša in evharistična adoracija. Avgusta je bilo pred menoj 30 ali 40 tisoč mladih iz 70 do 80 držav in vsi so zelo lepo sodelovali pri maši. (…)
Romarji prejmejo posebno milost, ki jih žene, da se vrnejo domov s starimi problemi, vendar z Nekom globoko v sebi, z Jezusovo in Marijino navzočnostjo. To je posebna milost. Tako sem opazil, da je Medžugorje postalo kraj posebne milosti, ki je v drugih krajih ni.
O Medžugorju kot spovednici sveta:
Ljudje prihajajo sem in molijo. Posledično spoved postane nekaj normalnega. Za tisoče, ki pridejo molit, je korak spremembe življenja, spreobrnjenja nekaj normalnega. Nihče jih ne sili, nihče. In glejte, imamo polne spovednice in tudi duhovnikov je precej veliko. Poleti 30 ali 40 duhovnikov pomaga s spovedovanjem.
Duhovniki spovedujejo ure in ure. Tudi frančiškani in drugi duhovniki … Nikoli nisem videl, da bi se kdo od njih pritoževal zaradi utrujenosti. Pomembno pa je, da je za spovedi predviden določen urnik, sicer ne bi zdržali tako dolgo.
V daljšem pogovoru, objavljenem v novi Družini, smo se z njim med drugim pogovarjali še o:
- življenjski spremembi, ko je po letih dela v vatikanski diplomaciji postal apostolski vizitator v Medžugorju, in tem, kaj ga je v hercegovskem romarskem kraju presenetilo;
- tem, kaj mu je papež dejal, ko ga je poslal v Medžugorje;
- delu, ki ga opravlja kot apostolski vizitator;
- tem, kaj izve iz pogovorov z romarji;
- odnosu z vidci in njihovem mestu v župniji Medžugorje;
- tem, zakaj se Cerkev še ni izrekla o prikazovanjih;
- načrtih za Medžugorje.