S tem so jim bila vrnjena pooblastila, »ki so bila nekdaj del njihove izvirne pristojnosti«, je cerkveni pravnik Georg Bier pojasnil v nedavnem pogovoru za nemški spletni portal katholisch.de. Leta 2007 je Frančiškov predhodnik Benedikt XVI. to pristojnost škofom odvzel.

V dokumentu motu proprij z naslovom »Traditionis custodes« (Varuhi izročila) je papež Frančišek sredi letošnjega julija običajno obhajanje svete maše, kakršnega sta določila Pavel VI. in Janez Pavel II., določil kot »edini izrazni način« rimskega obreda. Tradicionalna bogoslužja po misalu Janeza XXIII. iz leta 1962, ki jih je leta 2007 velikodušneje dopustil Frančiškov predhodnik Benedikt XVI., so odslej mogoča le še z izrecnim dovoljenjem krajevnega škofa.

Škofom so vrnjena pooblastila, ki so bila nekdaj del njihove izvirne pristojnosti.

S Frančiškovo formulacijo pa bi lahko po mnenju Georga Biera rekli, da je »prednostni položaj mašnih knjig iz leta 1969 znova le jasneje in očitneje poudarjen«. Obstaja »en sam izrazni način rimskega obreda. Vse drugo je stvar izrecnih dovoljenj«.

Po oceni cerkvenega pravnika iz nemškega Freiburga gre papežu predvsem za »pravilno razločevanje in za to, da na osnovi tridentinskega obreda ne bi nastajale župnijske strukture, ki bi predstavljale konkurenco obstoječim župnijskim skupnostim«. »Tam, kjer takšne strukture že obstajajo, pa je treba le preveriti, ali jih velja ohraniti tudi v prihodnosti,« malce razburjene duhove poskuša pomiriti nemški pravni strokovnjak.