69-letni pisatelj je v njem spregovoril o sramu, ki ga je občutil, ko je ugotovil, da založba pri tiskanju njegovih knjig in knjig številnih drugih avtorjev izkorišča zasužnjujoče delo več pakistanskih državljanov.

Kot poroča Radio Vatikan, je Maggiani papežu med drugim zastavil vprašanje: »Ali je vredno ustvarjati lepa in modra dela, če za to, da bi jih imeli, potrebujemo delo sužnjev?« Papež mu je odgovoril s pismom, ki ga je napisal 9. avgusta, na dan, ko obhajamo bogoslužni spomin Edith Stein, sv. Terezije Benedikte od Križa, sozavetnice Evrope, včeraj pa ga je objavilo več italijanskih časnikov.

 Vprašanje je upravičeno, saj govorimo o dostojanstvu oseb; dostojanstvu, ki je danes prepogosto in prelahko poteptano s suženjskim delom.

Papež Frančišek je v odgovoru zapisal, da ga je pisateljevo pismo pretreslo, in poudaril, da je njegovo vprašanje upravičeno, »saj govorimo o dostojanstvu oseb; dostojanstvu, ki je danes prepogosto in prelahko poteptano s suženjskim delom« zaradi sokrive in oglušujoče tišine mnogih. »To smo lahko videli v času popolnega zaprtja, ko smo mnogi odkrili, da je za hrano, ki je še naprej prihajala na naše mize, poskrbelo na sto tisoče dnevno plačanih delavcev, ki so brez pravic.«

Italijanski pisatelj Maurizio Maggiani FOTO: Sara Lando/mauriziomaggiani.feltrinellieditore.it

Sveti oče poudarja, da je pisateljevo vprašanje morda še bolj vpijoče, saj je »celo književnost, ki je kruh za dušo, izraz, ki dviguje človekovega duha, ranjena zaradi pohlepa izkoriščanja, ki deluje v senci ter briše imena in obraze«. »In za kristjana je vsaka oblika izkoriščanja greh,« je pojasnil papež in postavil vprašanje: »Kaj lahko zoper to storim jaz, kaj lahko storimo mi?«

Z ugovorom vesti moramo pospeševati človekovo dostojanstvo.

Po papeževih besedah rešitev ni v tem, da bi se odpovedali lepoti, saj to prav tako ne bi bilo pravično, ker bi opustili nekaj dobrega. Frančišek predlaga dve možnosti, ki ju nudita pisalo ali računalniška tipkovnica: prva je ovaditi mehanizme smrti, strukture greha, »pisati tudi o neprijetnih temah, da bi zbudili iz ravnodušnosti, vzbudili vest; da bi dali glas tistim, ki ga nimajo, ter povzdignili glas za tiste, ki so utišani.

Po njegovem mnenju pa ni dovolj, če stvari zgolj ovadimo, moramo se jim tudi odpovedati: »ne književnosti in kulturi, temveč navadam in koristim«, v ozadju katerih so pokvarjeni mehanizmi izkoriščanja, ki škodujejo dostojanstvu naših bratov in sester. Z ugovorom vesti moramo pospeševati človekovo dostojanstvo in pričevati, »da je mogoča drugačna ekonomija, po meri človeka«.