Papež Frančišek je včeraj popoldne obiskal Akamasoo, »mesto prijateljstva«, kjer ga je v avditoriju s pesmijo in plesom pričakalo okoli 8.000 otrok in mladih. Svetega očeta je najprej pozdravil misijonar Pedro Opeka, nato pa še 13-letna Fanny, ki že šest let živi v Akamasoi z mamo ter mlajšo sestro in bratom. Zatem je zbrane nagovoril sveti oče. Najprej je povedal, kako je vesel, da je lahko med njimi, ter dejal, da je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja Pedro Opeka njegov dijak. Po papeževih besedah ni rad študiral, zelo rad pa je delal. Papež Frančišek in misijonar Opeka sta se ob snidenju prisrčno in iskreno objela. Sveti oče je v nagovoru mladim položil na srce, naj nikoli ne popustijo pred skušnjavami lahkega življenja ali zapiranja vase.

Nagovor papeža Frančiška

Dragi prijatelji Akamasoe!

V veliko veselje mi je, da sem tukaj, sredi med vami, v tem veličastnem podvigu. Akamasoa je izraz Božje navzočnosti med njegovim ubogim ljudstvom; ne občasna, priložnostna navzočnost; to je navzočnost Boga, ki se je odločil živeti in vedno ostati sredi svojega ljudstva.

Nocoj vas je veliko prav v srcu tega »Mesta prijateljstva«, ki ste ga zgradili s svojimi rokami in ki – o tem ne dvomim – ga boste še naprej gradili, da bi lahko mnogo družin živelo v dostojanstvu! Ko vidim, kako žarijo vaši obrazi, se zahvaljujem Gospodu, ki je poslušal glas ubogih in izkazal svojo ljubezen z oprijemljivimi znamenji, kot je vznik te vasi. Vaši kriki, ki jih je izzvalo to, da niste več mogli živeti brez strehe nad glavo, gledati svojih otrok, kako odraščajo v podhranjenosti, da nimate dela, kriki, ki jih je izzval brezbrižen, da ne rečem prezirljiv pogled mnogih, ti kriki so se spremenili v pesmi upanja za vas in za vse tiste, ki vas gledajo. Vsak kotiček teh četrti, vsaka šola ali ambulanta je spev upanja, ki postavi na laž in utiša vsako vdanost v usodo. Recimo z vso močjo: revščina ni stvar usojenosti.

To naselje dejansko nosi v sebi dolgo zgodovino poguma in vzajemne pomoči. To ljudstvo je sad mnogih let trdega dela. Pri temeljih najdemo živo vero, ki se je izrazila v oprijemljivih dejanjih, ki so sposobna »premikati gore«. Vera, ki je omogočila videti možnosti, kjer se je živelo samo iz rok v usta, videti upanje, kjer je vladala le vdanost v usodo, videti življenje, kjer so toliki oznanjali smrt in propad. Spomnite se tega, kar je napisal apostol Jakob: »Vera brez del je mrtva« (Jak 2,17). Temelji skupaj opravljenega dela, družinskega in skupnostnega čuta so omogočili, da se na obrtniški način potrpežljivo obnovi zaupanje ne le v vas, ampak tudi med vami, ki vam je to omogočilo, da ste vzeli usodo v svoje roke in začeli ustvarjati to zgodovino. Vzgoja za vrednote, po zaslugi katere so lahko tiste prve družine, ki so začele ta podvig z očetom Opekom, predale neizmeren zaklad zavzetosti, discipline, poštenja, spoštovanja samih sebe in drugih. In lahko ste razumeli, da Božje sanje niso samo osebni napredek, ampak predvsem skupnostni; da ni hujše sužnosti, kakor nas je opomnil oče Pedro, kot ta, da vsak živi samo zase.

Dragi mladi iz Akamasoe, rad bi vam namenil posebno sporočilo: nikoli se ne predajte pred pogubnimi učinki revščine; nikoli ne popustite pred skušnjavami lahkega življenja ali zapiranja vase. Hvala, Fanny, za to lepo pričevanje, ki si nam ga dala v imenu mladih iz vasi. Dragi mladi, to delo, ki so ga izvršili vaši predniki, je pred vami, da ga nadaljujete. Moč za to boste našli v svoji veri in v živem pričevanju, ki se oblikuje v vašem življenju. Naj poženejo v vas darovi, ki vam jih je dal Bog. Prosite ga, naj vam pomaga, da boste vstopili v velikodušno služenje svojim bratom in sestram. Tako Akamasoa ne bo samo zgled za prihodnje rodove, ampak predvsem izhodiščna točka za od Boga navdihnjeno delo, ki se bo dokončno razvilo v taki meri, v kakršni bo še naprej pričevalo o njegovi ljubezni do sedanjih in prihodnjih rodov.

Molimo, da bi se po vsem Madagaskarju in drugih delih sveta širil sijaj te luči in bi mogli doseči razvojne vzorce, ki bolj cenijo boj proti revščini in družbenemu izključevanju na osnovi zaupanja, vzgoje, dela in zavzetosti, ki so vedno nepogrešljivi za dostojanstvo človeške osebe.

Dragi prijatelji Akamasoe, dragi oče Pedro in sodelavci, še enkrat hvala za vaše preroško pričevanje, ki poraja upanje. Naj vas Bog še naprej blagoslavlja.

Lepo vas prosim, da ne pozabite moliti zame.

Pozdrav Pedra Opeke

Predragi sveti oče!

S kakšnim veseljem vas sprejemamo to nedeljo, na praznik rojstva Device Marije tukaj v Akamasoi, na kraju, kjer je Bog hotel z močjo evangelija dvigniti na tisoče družin brez vsega, z njihovimi otroki, ki jih je družba zavrgla.

Tu je bil kraj izključenosti, trpljenja, nasilja in smrti. Po 30 letih je Božja Previdnost ustvarila »oazo« upanja, kjer so otroci zopet našli svoje dostojanstvo, kjer so mladi znova stopili na pot šole in so se starši lotili dela, da pripravijo prihodnost svojim otrokom.

Skrajno revščino smo na tem kraju izkoreninili z vero, z delom, šolanjem, z vzajemnim spoštovanjem in disciplino. Tukaj vsi delajo.

V vsej ponižnosti smo zaupali revnim, da se lahko dvignejo, in to zaupanje nas je postavilo na pot proti skupnostni osvoboditvi, ki traja še danes.

V Akamasoi smo dokazali, da revščina ni stvar usode, ampak jo je ustvarila odsotnost socialnega čuta političnih voditeljev, ki so pozabili na ljudstvo, ki jih je izvolilo, in mu obrnili hrbet.

Ta kraj izključenosti je danes postal kraj občestva: bratje in sestre z vsega sveta se udeležujejo nedeljske maše z Božjim ljudstvom iz Akamasoe.

Sveti oče, Vaša navzočnost danes na tem kraju, ki ga je Bog spremenil v kraj bratstva in medsebojne podelitve, je milost in blagoslov, ki nam bo podvojil pogum, da bomo nadaljevali ta boj proti revščini, ki ubija duše, in se bomo še odločneje borili proti sleherni krivici, ki je storjena otrokom, ženskam in zapuščenim ostarelim.

Hvala, sveti oče, da ste obiskali našo vas, kjer je Bog tako vzljubil uboge, da jih je osvobodil suženjstva, ko je vsak živel le zase.

Veselje tukaj navzočih otrok in mladih izraža našo veliko srečo, da smo vas lahko sprejeli v Akamasoi. Sveti Oče, hvala iz vsega srca.

Pozdrav 13-letne Fanny

Dragi sveti oče!

V imenu vseh otrok in mladih iz Akamasoe vas pozdravljam; zelo smo srečni, da ste z nami.

Ime mi je Fanny, stara sem 13 let, v Akamasoo sem prišla pred 6 leti z mamo, mlajšo sestro in mlajšim bratom. Sprejeta sem bila v tem centru Andralanitra in naše življenje se je povsem spremenilo. Danes sem srečna, da lahko hodim v šolo in molim.

Dobrotniki z vsega sveta so pomagali Akamasoi in očetu Pedru, da lahko na tisoče družin napreduje, skrbi za otroke in jih pošilja v šolo.

Sveti oče, potrudili se bomo narediti, kakor nam naročate v svojih sporočilih ljubezni in naklonjenosti. Starejši med mladimi so v skrbeh, če bodo ob koncu študija mogli najti delo in pomagati svojim staršem. Mi, otroci in mladi, bomo ohranili vero, čeprav je skušnjava po lahkem življenju vedno navzoča okrog nas.

Vaš obisk nas opogumlja, da se bomo vsak dan trudili. Danes smo zelo zadovoljni, ker vas vidimo osebno iz oči v oči tu med nami. Zelo smo srečni in se vam neizmerno zahvaljujemo! Sprejmite to malo darilo, ki so ga naredile naše mame.

Vir: Radio Vatikan
Foto: Vatican Media / YouTube