Obisk papeža Frančiška v Sarajevu »ni naredil nikakršnih čudežev, postavil pa je dobre temelje«, na katerih lahko Cerkev in družba v Bosni in Hercegovini gradita naprej, je v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress včeraj dejal sarajevski nadškof kardinal Vinko Puljić na srečanju medijskih škofov osrednje Evrope v Sarajevu. Frančišek je Sarajevo obiskal pred tremi meseci, 6. junija letos.



»Najmočnejša papeževa sporočila« niso imela učinka le v cerkvenih krogih, je pojasnil kardinal Puljić. »Že od olimpijskih iger leta 1984 v mestu nismo doživeli česa tako lepega kot je bil papežev obisk« - in to velja za splošno mnenje med tamkajšnjimi ljudmi.

Tako je kljub negativnemu vzdušju, ki je vladalo po medijih, papežu uspelo posredovati povsem konkretno upanje, je kardinal opozoril na nejasno politično prihodnost države. Kako težak je položaj za katoliško Cerkev v Bosni in Hercegovini 20 let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, pričuje podatek, da se je število katoličanov z 830.000 pred vojno leta 1992 skoraj prepolovilo na današnjih okoli 430.000.

Dejansko pravno zapostavljanje hrvaškega manjšinskega prebivalstva, povezano s 45 % brezposelnostjo, predvsem mlade sili v izseljevanje. Kljub temu si katoliška Cerkev prizadeva, da bi delovala kot »pričevalka upanja«, je pojasnil kardinal Puljić, ki je – za razliko od visokih predstavnikov pravoslavne Cerkve in islama – v obleganem Sarajevu vztrajal tudi v najhujših trenutkih med leti 1992 in 1995.

Nadškof pozitivno ocenjuje sodelovanje med katoliško in pravoslavno Cerkvijo ter med islamsko in judovsko skupnostjo v leta 1997 ustanovljenem Medverskem svetu. Ta je denimo skupaj pripravil model za konfesionalni verski pouk, ki so ga nato prevzeli tudi politiki. Obenem so verski predstavniki skupaj preverjali učni material, da na eni ali drugi strani kasneje ne bi prihajalo do očitkov o neprimernih vsebinah. Ohranja se tudi vključenost katoliške Cerkve na področju šolstva. T.i. »evropske šole« v cerkveni lasti so odprte za vse učence, ne glede na veroizpoved, in gotovo pomenijo pomemben prispevek k večji strpnosti v tamkajšnji družbi.

Zaradi težkega položaja katoliške manjšine je za Cerkev v Bosni in Hercegovini izjemno pomembno, da razpolaga z lastnimi mediji. To sta poudarila tako kardinal Puljić kot vojaški škof Tomo Vukšić, ki je pri tamkajšnji škofovski konferenci pristojen za medije. Med cerkvenimi medijskimi ustanovami je leta 1994 ustanovljena Tiskovna agencija škofovske konference (KTA) sicer najmlajša, vendar po besedah medijskega škofa Vukšića v celoti in odlično izpolnjuje svoje poslanstvo kot zanesljiv vir informacij za cerkvene in posvetne medije.

Presenetljivo dobro se je uveljavil tudi cerkveni radio »Mir Medžugorje«, ustanovljen leta 1997. Že dve leti kasneje, 1999, je na voljo tudi preko spleta, od leta 2003 pa tudi preko satelita. »Radio Mir« je po navedbah škofa Vukšića najbolj poslušani katoliški radio med Hrvati v Bosni in Hercegovini in v narodni primerjavi zaseda peto mesto. Od leta 2010 je vernikom na voljo še drugi katoliški radio, »Radio Maria«, ki je bil ob ustanovitvi deležen tudi podpore kardinala Puljića in banjaluškega škofa Franja Komarice.

Z daljšo zgodovino se ponašajo »Katoliški tednik« (Katolicki tjednik) in štirje mesečniki. Tednik, ki ga je leta 2002 ustanovil kardinal Puljić, ima prednike, ki segajo vse do časa avstroogrske monarhije. Časnik izhaja v nakladi 4.000 izvodov. Mesečno pa v trenutni nakladi okoli 10.000 izvodov izhajajo »Naša ognjišča« (Naša ognjišta). Leta 1971 ustanovljena revija je bila sprva usmerjena v hrvaške izseljence, vendar se je dobro uveljavila tudi med verniki v Bosni in Hercegovini.

Druge revije so še misijonsko »Veselo oznanilo« (Radosna vijest), »Cerkev na skali« (Crkva na Kamenu) in mesečnik »Luč Besede« (Svjetlo Rijeci).

Srečanja medijskih škofov se poleg Avstrijcev, Švicarjev, Nemcev, Srbov in Skandinavcev udeležujejo tudi predstavniki iz Slovenije.

Vir: Kathpress
Foto: splet