Po besedah vatikanskega tiskovnega predstavnika Mattea Brunija Budimpešta predstavlja »romanje v čast Najsvetejšemu zakramentu« in papežev tokratni obisk bo izključno »duhovne narave«, medtem ko Slovaška predstavlja srečanje z »ljudstvom, ki so ga ranili totalitarizmi, vendar je ohranilo pogled v prihodnost«.

Med »romanjem v osrčje Evrope« se bo papež dotaknil vprašanj, ki se tičejo vse celine.

Jutri se začenja 34. mednarodno potovanje papeža Frančiška, namenjeno Budimpešti in Slovaški. Med »romanjem v osrčje Evrope« se bo papež dotaknil vprašanj, ki se tičejo vse celine; predvsem pa bo to »duhovno potovanje«. Začelo se bo v nedeljo, 12. septembra, s češčenjem Najsvetejšega v Budimpešti, kjer bo papež obhajal slovesno sklepno bogoslužje mednarodnega evharističnega kongresa, in se v sredo zaključilo s sveto mašo v narodnem marijanskem svetišču v Šaštinu na Slovaškem, kjer bo papež obiskal še Bratislavo, Prešov in Košice.

Srečanje z madžarskimi oblastmi

Papeževo potovanje ima torej »močan duhovni poudarek«, zato je pomembno, da »se izogibamo drugim vrstam razumevanja dogodka, razen duhovnemu«, je dejal vatikanski tiskovni predstavnik Matteo Bruni med predstavitvijo potovanja. Med novinarskimi vprašanji je bilo v ospredju srečanje med papežem in madžarskim premierjem Victorjem Orbanom, ki je na programu v nedeljo dopoldne, pred bogoslužjem na Trgu herojev. »To bo srečanje z najvišjimi oblastmi v državi, med katerimi je seveda tudi Orban,« je dejal Bruni in pojasnil, da bodo navzočnost predsednika vlade in njegove družine pri papeški maši »potrdili Madžari«.

Romanje, namenjeno češčenju Najsvetejšega

»To bo romanje v čast Najsvetejšemu zakramentu,« je pojasnil Bruni in pri tem spomnil, da je povod za to potovanje ravno papeževa želja, da bi bil blizu stotinam moških in žensk, ki se že od prejšnje nedelje udeležujejo evharističnega kongresa. Predvsem pa je v ospredju obhajanje sklepnega bogoslužja, ki se imenuje Statio orbis, saj bo »v mislih in duhu« med seboj povezala ves krščanski svet.

Janez Pavel II. na Slovaškem

»Madžarska je nato odprla vrata Slovaški,« je nadaljeval Bruni. Sam papež je na tiskovni konferenci med povratnim letom iz Iraka marca letos povedal, da mu je nekdo od sodelavcev predlagal, naj iz Budimpešte odpotuje še v Bratislavo, ki je oddaljena »le dve uri z avtom«. Iz sprva nekaj urnega postanka na Madžarskem se je tako razvilo večdnevno potovanje v osrednja mesta na tem območju Evrope: številna med njimi je na svojih potovanjih v letih 1990, 1995, in nazadnje še 2003, dve leti pred smrtjo, obiskal Janez Pavel II.

Papež bo obiskal ljudstva, ki so trpela zaradi režima, ki je zatiral vero in versko svobodo.

Poljski papež je takrat Cerkev in krščanske skupnosti pozval, naj sodelujejo pri izgradnji družbe, ki je počasi okrevala po grozotah nacizma in trpljenju komunističnega režima. Papež Frančišek bo prihodnji teden slovaški narod seveda srečal v povsem drugačnem zgodovinskem kontekstu. Kljub temu so »ljudstva in dežele isti«, duše mnogih ljudi pa še vedno bremenijo težke rane tistih temnih let. »Papež bo obiskal ljudstva, ki so trpela zaradi režima, ki je zatiral vero in versko svobodo.« Mnogi škofje, duhovniki, redovnice in laiki so bili zaprti in mučeni, veliko duhovnikov je bilo posvečenih na skrivaj v tovarnah, kjer so delali, toda »ogromno je bilo kristjanov, ki so ponosni, da so vztrajali vse do krvi, bolečine in preganjanj«.

FOTO: Vatican Media

Zgodbe mučencev

Ob teh zgodbah o mučeništvu, v katerih izstopajo osebnosti, kot sta madžarski kardinal József Mindszenty in slovaški kardianl Ján Chryzostom Korec, želi papež usmeriti pogled »v prihodnost evangelizacije in poslanstva«. Da bi to storil, je želel ob sebi predvsem mlade, nato pa tudi predstavnike drugih krščanskih veroizpovedi in drugih verstev, s katerimi se bo srečal med potovanjem z bogatim programom, ki predvideva sedem papeževih nagovorov, tri pridige, pozdrav in molitev angelovega češčenja, vse v italijanskem jeziku.

Ekumenizem in medverski dialog

»Trpljenje in mučeništvo sta povezala in tudi ločila različne veroizpovedi, zato so pomembna ekumenska srečanja,« je povedal Bruni. V Budimpešti je srečanje s predstavniki Ekumenskega sveta Cerkva in judovskih skupnosti predvideno v nedeljo dopoldne tik pred mašo, popoldne pa bo ekumensko srečanje na nunciaturi v Bratislavi.

Judovske skupnosti so prav tako dediči dolge zgodovine trpljenja, ki se je še povečalo zaradi deportacij nacističnega režima.

Po Brunijevih besedah je enako pomembno tudi srečanje z judovskimi skupnostmi, ki »so prav tako dediči dolge zgodovine trpljenja, ki se je še povečalo zaradi deportacij nacističnega režima. Judovska skupnost, ki je prej štela 246.000 članov, se je po vojni zmanjšala na 20.000. Do leta 1940 je v Bratislavi živelo 15.000 judov, preživelo pa jih je le 3.500. Po drugi svetovni vojni je bila njihova arhitekturna dediščina uničena, naleteli pa so tudi na brezbrižnost in sovraštvo. Šele politične spremembe, ki so sledile padcu komunizma leta 1987, so pripeljale do preporoda judovskega življenja. Skupnost, s katero se bo papež srečal 13. septembra na trgu Rybné námestie v Bratislavi, kjer stoji spomenik žrtvam holokavsta, je zelo dejavna, saj spodbuja verske, kulturne, izobraževalne in socialne dejavnosti.

FOTO: Vatican Media

Zdravstveni ukrepi po papeževi operaciji

Poleg dogodkov in tem potovanja je Matteo Bruni odgovoril tudi na vprašanja novinarjev o morebitnih posebnih zdravstvenih ukrepih, ki so načrtovani med potovanjem po papeževi julijski operaciji debelega črevesa: »Posebnih ukrepov ni, le običajna previdnost. Kot vedno so na letalu zdravnik in nekaj medicinskih sester,« je pojasnil. V papeževem spremstvu bodo tudi predstavniki državnega tajništva: kardinal Pietro Parolin, njegov namestnik nadškof Edgar Peña Parra in vatikanski »zunanji minister« nadškof Paul Richard Gallagher, ter kardinali Leonardo Sandri (vzhodne Cerkve), Miguel Ángel Ayuso Guixot (medverski dialog) in Kurt Koch (enost kristjanov).

Ukrepi proti koronavirusni bolezni

Glede ukrepov, povezanih s koronavirusno boleznijo (po neuradnih podatkih je na Slovaškem 200 primerov okužbe na dan), in predvsem glede ukinitve obveznosti zelenega potrdila za udeležbo na papeških dogodkih je Bruni pojasnil: »To so odločitve krajevnih oblasti, predvidevam, da so pristojni sprejeli vse potrebne ukrepe.«