Pogoji bivanja v zaporu so bili minuli torek tema na procesu v aferi ‘Vatileaks’. Nekdanji papežev majordom Paolo Gabriele je pojasnil, da je prve dneve po aretaciji v letošnjem maju preživel v tako majhni celici, da ni mogel niti povsem iztegniti rok. Vatikanski državni tožilec Nicola Picardi je nato sprožil preiskavo o jetniških pogojih Paola Gabrieleja.

Ta je še potožil, da je prvih petnajst do dvajset dni zapora bival v neprestano osvetljenem prostoru. Prvo noč je moral prespati na postelji brez vzglavnika.

Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je po obravnavi časnikarjem pojasnil, da jetniške celice v Vatikanu, kolikor mu je znano, ustrezajo mednarodnim merilom. Preiskovalni sodnik je Gabrieleja med njegovim skoraj dvomesečnim ujetništvom obiskal devetintridesetkrat, da se je pozanimal o njegovem stanju. Opozoril je, da so Gabrieleja kasneje prestavili v večjo celico. Vatikanska žandarmerija je sporočila, da je luč neprestano gorela z namenom, da bi preprečili morebitne samopoškodbe obtoženca.

Papežev osebni tajnik Georg Gänswein je pojasnil, da so ga šele trije dokumenti, objavljeni v knjigi z naslovom ‘Njegova svetost’ italijanskega časnikarja Gianluigija Nuzzija, pripeljali na sled majordomu Gabrieleju. Šlo je za pismo italijanskega časnikarja Bruna Vespe, naslovljeno na njega samega, pismo direktorja milanske banke in elektronska pošta vatikanskega tiskovnega predstavnika p. Federica Lombardija.

Gabriele se pred vatikanskim sodiščem zagovarja kot nedolžen. “Glede obtožbe težke kraje nisem kriv”, je dejal po navedbah opazovalcev sodnega procesa. “Občutim le krivdo, da sem izdal zaupanje svetega očeta, ki ga ljubim s sinovsko ljubeznijo”, naj bi dejal Gabriele.

Obenem je drugi dan sodne obravnave potrdil, da je deloval sam in da pri svojem početju ni imel sodelavcev. Gabriele se zaradi težke kraje
na sodišču zagovarja od minule sobote.

Kot motiv za svoje dejanje je na zaslišanju navedel svoje neugodje zaradi stanja v Vatikanu. Leta 2010 ali pa 2011 je pričel kopirati zaupne dokumente, je pojasnil nekdanji papežev majordom. Kopije je delal med delovnim časom v svoji pisarni v neposredni bližini papeževih soban. V tem času so bile v pisarni tudi druge osebe. O objavi the dokumentov sprva ni razmišljal.

Gänswein je dejal, da Gabrieleja ni sumil vse do 21. maja letos, pa tudi dokumentov ni nikoli pogrešal. Georg Gänswein je bil ena izmed šestih prič, ki so jih minuli torek zaslišali trije vatikanski sodniki.

Majordom Gabriele je tudi zanikal obtožbo, da je ukradel ček za 100.000 evrov, izdan na papeževo ime, ter zlatnik, ki so ga vatikanski žandarji našli v njegovem stanovanju. Prav tako v njegovem stanovanju najdeno dragoceno izdajo Vergilove ‘Eneide’ si je izposodil za svoje otroke, njena prava vrednost pa mu po lastnih navedbah ni bila znana.