Kot so danes sporočili iz Vatikana, papež s tem želi »svetu, ki trpi zaradi oboroženega spora v Ukrajini in je globoko ranjen zaradi številnih še vedno dejavnih vojnih prizorišč, dati znamenje upanja«; verniki po vsem svetu so povabljeni, da se mu pri tej molitvi pridružijo.

Pri molitvi rožnega venca v rimski baziliki naj bi poleg papeža med drugim sodelovali ukrajinska družina, svojci žrtev vojne in skupina vojaških kuratov: »kot znamenje bližine vsem tistim, ki so najbolj vpleteni v dinamiko teh tragičnih dogodkov,« so sporočili s Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije.

Istočasno bodo s Frančiškom rožni venec molili tudi v marijanskih svetiščih po vsem svetu in molitev neposredno prenašali prek različnih medijev.

Istočasno bodo s Frančiškom rožni venec molili tudi v marijanskih svetiščih po vsem svetu in molitev neposredno prenašali prek različnih medijev, med drugim v romarskem kraju Sarwanyzja na zahodu Ukrajine, v marijanski cerkvi Sayidat-al-Nejat v Bagdadu, v stolnici Marije miru v sirskem Homsu in v novi, pred kratkim odprti marijanski stolnici v Bahrajnu. V tem času bodo skupno molitev organizirali tudi na drugih katoliških romarskih krajih, kot so Čenstohova na Poljskem), Antipolo na Filipinih, Knock na Irskem, Elele v Nigeriji, Jeoldusan v Južni Koreji, Guadalupe v Mehiki in francoski Lurd.

Od izbruha vojne v Ukrajini papež Frančišek vedno znova poziva k miru. Konec marca je s slovesnim dejanjem vse človeštvo, predvsem pa Ukrajino in Rusijo, posvetil Devici Mariji. Številni kristjani z vsega sveta so se pridružili njegovi prošnji za mir. Molitev rožnega venca ob koncu Marijinega meseca maja bodo 31. maja ob 18. uri neposredno prenašali tudi prek vatikanskih kanalov.

Marijin kip Regina Pacis je izdelal kipar Guido Galli po naročilu Benedikta XV., da bi prosil Devico Marijo za konec prve svetovne vojne leta 1918.

Marijin kip Regina Pacis, pred katerim bo molil Frančišek, stoji v levi stranski ladji bazilike Marije Snežne. Izdelal ga je kipar Guido Galli, tedanji namestnik direktorja Vatikanskih muzejev, po naročilu Benedikta XV., da bi prosil Devico Marijo za konec prve svetovne vojne leta 1918. Božja Mati je upodobljena z dvignjeno levo roko kot znamenje konca vojne, z desno roko pa drži Dete Jezusa in je pripravljena, da iz rok spusti oljčno vejico kot simbol miru. Na podstavku so vklesane rože, ki simbolizirajo razcvet življenja in vrnitev miru.

Verniki po izročilu k Marijinim nogam položijo majhne ročno napisane listke z molitvenimi prošnjami. Papež bo k vznožju kipa položil venec cvetja, nato pa se bo z molitvijo obrnil na Marijo in ji izročil svoj posebni namen. V baziliki običajno moli tudi pred podobo Salus Populi Romani, pred in po svojih potovanjih v tujino.