Papež Frančišek je izrazil obžalovanje glede vojnega stanja v Siriji, kjer se spopadi vrstijo že skoraj dve leti, največ trpljenja pa prinašajo neoboroženemu civilnemu prebivalstvu, ki si želi miru v svoji domovini. Nasilje povzroča smrt, nepopisno škodo gospodarstvu in okolju ter pregon nedolžnih ljudi, je sveti oče dejal v svojem nagovoru pred včerajšnjo opoldansko molitvijo na Petrovem trgu. Posebej je papež Frančišek pozval k 'človečnosti ugrabiteljev, naj naposled izpustijo svoje talce'. 22. aprila letos so namreč v sirskem Allepu ugrabili dva tamkajšnja škofa. Odtelj je za njima izginila sleherna sled. Frančišek je vsem ugrabljenim in njihovim družinam zagotovil svoje molitve in solidarnost. »Nenehno molimo za ljubo Sirijo«, je dejal sveti oče.

V svojem nagovoru pa je pozval tudi k spravi v Latinski Ameriki. Pozdravil je mirovne pobude v različnih deželah omenjene celine, konkretnih primerov pa ob tem ni navedel. Teden dni pred tem so v Kolumbiji vladni pogajalci dosegli sporazum s tamkajšnjimi gverilci glede razdeljevanja zemlje pregnanim in upornikom. Kolumbijska katoliška škofovska konferenca je sporazum označila kot prvi korak do uspeha na pogajanjih, ki trajajo že šest mesecev in ob tem izrazila veliko veselje, pa tudi upanje na prihodnje rezultate.

Tik pred molitvijo angelovega češčenja je papež izpostavil praznik Svetega Rešnjega Telesa in Krvi kot opomin vsem vernikom na prisotnost Kristusa v evharistiji, pa tudi kot poziv k osebnemu spreobrnjenju. »Naučiti se moramo, da tisto malo, kar imamo, znamo deliti, in nikoli se ne smemo zapreti vase«, je dejal sveti oče. V Italiji in številnih drugih deželah so telovo obhajali na včerajšnjo nedeljo, medtem ko smo v Sloveniji, pa tudi v Rimu praznik obhajali že minuli četrtek.

S pomnožitvijo oziroma razdelitvijo kruha je Jezus iz zbrane množice napravil občestvo, je nadaljeval papež Frančišek. Jezus ob tem ni upošteval 'stvarnega nasveta' in 'človeške logike' svojih učencev, ki so mu priporočali, naj množico po končani pridigi razpusti, da si bodo v okoliških vaseh lahko priskrbeli kruh. Namesto tega je iz sočutja z ljudmi delil tisto, kar je bilo na razpolago – kruh in ribe je blagoslovil, kar zelo jasno kaže na evharistijo, jih razlomil in začel dajati učencem, učenci pa so delili naprej in kruha ter rib ni zmanjkalo. Čudež pa je bil bolj v razdelitvi kot pomnožitvi, saj sta jo vodili vera in molitev. Vsi so jedli in še je ostalo. To je znamenje Jezusa, Božjega kruha za človeštvo.

Včeraj zjutraj je Frančišek v kapeli Doma sv. Marte obhajal sveto mašo z nekaterimi vojaki in s sorodniki padlih v mirovnih misijah, med katerimi poskušajo 'pospeševati spravo in mir v deželah, kjer se še vedno preliva toliko bratske krvi v vojnah, ki so vedno nespametne. Z vojno je vse izgubljeno. Z mirom pa vse pridobimo', je papež navedel besede svojega predhodnika papeža Pavla VI. iz njegovega govora pred Združenimi narodi leta 1965. Sveti oče je prosil vse zbrane, naj molijo za padle, ranjene in njihove domače. Bogoslužja se je udeležil tudi italijanski vojaški škof Vincenzo Pelvi.

Foto: news.va