Papež: za lakoto v svetu je krivo potrošništvo in ne novorojenčki
Papež: za lakoto v svetu je krivo potrošništvo in ne novorojenčki
V rimskem Avditoriju sprave so včeraj priredili srečanje o splošnem stanju rodnosti v Italiji, za katerega vsako leto poskrbi italijanska vlada, udeleženci pa razpravljajo o zaskrbljujočem zmanjševanju rodnosti v državi. Kot poročajo vatikanski mediji, je bila tema letošnje konference »Biti. Več mladih, več prihodnosti«.
Otroci, potrošništvo in lakota v svetu
Papež Frančišek je svoj nagovor na konferenci začel z ugotovitvijo, da v preteklosti »ni manjkalo raziskav in teorij«, ki so opozarjale na nevarnost prenaseljenosti, češ da rojstvo prevelikega števila otrok povzroča gospodarsko neravnovesje, pomanjkanje virov in onesnaževanje. »Vedno me je presenetilo,« je dejal papež, »kako so ta predvidevanja, ki so zdaj že zastarela, govorila o ljudeh, kakor da so problemi.«
Problem ni v tem, koliko nas je na tem svetu, ampak v tem, kakšen svet gradimo.
Toda onesnaženje in lakota v svetu, je poudaril papež, nista posledica rojevanja otrok, temveč »odločitve tistih, ki mislijo le nase, vročica nebrzdanega, slepega in divjega materializma ter potrošništva«. »Problem ni v tem,« tako sveti oče, »koliko nas je na tem svetu, ampak v tem, kakšen svet gradimo.«
V nadaljevanju je opozoril, da je v Italiji, ki ima eno najnižjih rodnosti v Evropi, povprečna starost trenutno 47 let, in država, podobno kot preostala Evropa, »počasi izgublja upanje v jutrišnji dan«: »Stara celina se vse bolj spreminja v postarano celino, utrujeno in vdano celino, ki je tako zaposlena z izganjanjem osamljenosti in tesnobe, da v civilizaciji daru ne zna več uživati v resnični lepoti življenja.«
Kakšno prihodnost lahko pričakujemo?
Papež priporoča dve rešitvi za obstoječo krizO: institucionalno in socialno. »Na institucionalni ravni,« je dejal, »so nujno potrebne učinkovite politike, pogumne, konkretne in dolgoročne odločitve, da bi danes sejali, otroci pa bi jutri lahko želi. Vse vlade se morajo bolj zavzeti, da bodo mlajše generacije imele pogoje za uresničitev svojih upravičenih sanj.«
Z vnovičnim premislekom o navadah in življenjskih slogih ter z odrekanjem odvečnim stvarem lahko mladim damo upanje za prihodnost.
Na družbeni ravni pa je pomembno, je dodal Frančišek, da spodbujamo »kulturo velikodušnosti in medgeneracijske solidarnosti«. To bi po njegovih besedah vključevalo »vnovičen premislek o navadah in življenjskih slogih« ter »odrekanje odvečnim stvarem«, da bi mladim »dali upanje za prihodnost«.
Pogum
Papež je nato spregovoril še o upanju in svoje besede na to temo namenil predvsem mladim: »Vem, da se mnogim med vami prihodnost morda zdi zaskrbljujoča in da med upadanjem rodnosti, vojnami, epidemijami in podnebnimi spremembami ni preprosto ohranjati živega upanja.« »Toda ne vdajte se,« jih je povabil papež, »zaupajte, kajti jutrišnji dan ni nekaj neizogibnega: gradimo ga skupaj in z Gospodovo pomočjo.«
Zapuščanje ostarelih je »kulturni samomor«
Ob koncu nagovora je papež odložil zapisane besede in se brez dlake na jeziku dotaknil teme o odnosu družbe do ostarelih. »Osamljeni stari starši, zavrženi stari starši: to je kulturni samomor,« je poudaril. »Prihodnost gradijo mladi in stari skupaj,« je nadaljeval sveti oče. »Ko govorimo o rodnosti, ki je prihodnost, vas prosim, da govorimo tudi o starih starših, ki niso preteklost, temveč pomagajo prihodnosti.«
Imejte otroke, veliko otrok imejte, vendar poskrbite tudi za svoje stare starše.
»Imejte otroke, veliko otrok imejte,« je sklenil papež Frančišek, »vendar poskrbite tudi za svoje stare starše.«