Papež Frančišek kljub dvomu ukrajinskih katoličanov vztraja pri dialogu z ruskim pravoslavjem. V začetku tedna je v avdienco sprejel metropolita Hilariona, vodjo oddelka za zunanje cerkvene odnose pri Moskovskem patriarhatu. Pred tednom dni je sprejel ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Kot je včeraj poročala ustanova »Pro Oriente«, je bil pogovor med papežem in zunanjim ministrom Moskovskega patriarhata v znamenju zgodovinskega spomina na srečanje carja Nikolaja I. s papežem Gregorjem XVI. pred natanko 170 leti, ko so bili odnosi – podobno kot danes – zaradi spora med »cerkvenim Rimom« in »cerkveno Moskvo« zaradi združene grško-katoliške Cerkve izredno napeti.

Uradno sta po navedbah »Pro Oriente« sogovornika minuli ponedeljek razpravljala o treh vprašanjih: o težkem položaju kristjanov na Bližnjem Vzhodu, o potrebi po skupnem ukrepanju za zaščito tradicionalnega pojma družine v sodobni družbi, in o možnosti sodelovanja med rimsko-katoliško in rusko pravoslavno Cerkvijo na področju kulture. Kot je poročala agencija »Rome Reports«, pa naj bi Frančišek in Hilarion govorila tudi o ukrajinskem vprašanju.

Metropolit Hilarion se je minulo nedeljo zvečer najprej sestal s kardinalom Kurtom Kochom, predsednikom Papeškega sveta za spodbujanje edinosti med kristjani, sogovornika pa sta prav tako razpravljala o sodelovanju med »cerkvenim Rimom« in »cerkveno Moskvo«. V imenu papeškega sveta se je srečanja udeležil tudi p. Hyacinthe Destivelle, ki je bil več let dejaven kot katoliški duhovnik v St. Petersburgu.

Pred avdienco pri papežu si je metropolit Hilarion v Apostolski palači ogledal sliko Križanega iz malahita in dragih kamnov, ki jo je leta 1845 ruski car Nikolaj I. podaril papežu Gregorju XVI.

Vir: Kathpress
Foto: splet