Sveti oče je to povedal sobratom jezuitom med srečanjem v Bruslju, ko je konec letošnjega septembra opravil apostolski obisk v Luksemburgu in Belgiji. To je bilo zasebno srečanje, ki so ga prepletala vprašanja in odgovori na teme, povezane s poslanstvom Družbe Jezusove danes ter aktualnimi dogodki v svetu in Cerkvi - od sekularizacije do inkulturacije, od sinode do migracij.

Von der Leynova in matere

Vsebino pogovora so, kot običajno, nekaj tednov pozneje objavili v jezuitski reviji Civilta Cattolica. Papež je med drugim pojasnil, kako je po srečanju s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen začel resneje premišljevati o vlogi žensk na vodilnih položajih.

Na papeževo vprašanje, kako rešuje določene zaplete, je von der Leynova odgovorila: »Tako, kot to počnejo vse matere!«

Von der Leynova mu je, tako Frančišek, ne da bi navedel podrobnosti, pripovedovala o težavi, ki jo je morala rešiti. Ko jo je vprašal, kako ji uspeva reševati takšne zaplete, mu je odgovorila: »Tako, kot to počnejo vse matere!« Ta odgovor ga je »spodbudil k premisleku«, je dejal papež, ki v razpravi o vlogi žensk v Cerkvi pogosto poudarja materinske lastnosti žensk in iz tega izpeljuje razlike v naravi med ženskami in moškimi.

V nadaljevanju pogovora z jezuiti iz držav Beneluksa je sveti oče tudi pojasnil, kako vedno več žensk zdaj prevzema namestniške vodstvene vloge v pomembnih vatikanskih organih. Napovedal je, da bodo v Vatikanu nadaljevali po tej poti, kajti »stvari zdaj delujejo bolje kot prej«. Kot je pojasnil, so v vatikanski ekipi, ki izbira nove škofe, zdaj tudi tri ženske: »Odkar pomagajo pri izbiri kandidatov, so stvari veliko boljše. Njihova presoja je natančna.«

Migrant, ki ni vključen v družbo, ki ga je sprejela, bo slabo končal, slabo pa bo končala tudi družba, v kateri se znajde.

Migrante je treba vključevati

V pogovoru s 150 sobrati jezuiti iz Belgije, Luksemburga in Nizozemske je Frančišek po navedbah spletnega portala Vatican News spregovoril tudi o vprašanju migracij. Dobra integracija vseh, ki se priseljujejo v evropske družbe, je nujna, je poudaril sveti oče in z mislijo na teroristične napade v Bruslju leta 2016, ki so jih zagrešili pripadniki Islamske države, opozoril: »Migrant, ki ni vključen v družbo, ki ga je sprejela, bo slabo končal, slabo pa bo končala tudi družba, v kateri se znajde.«

Znova je navedel štiri besede, s katerimi je povzel nujne ukrepe za migrante: dobrodošlica, spremstvo, spodbujanje, vključevanje. Če tega ni, postane to »velik problem«. Tudi Cerkev se mora »resno lotiti dela z migranti«, je dejal papež, ki pa je po drugi strani prepričan, da je starajoča se Evropa popolnoma odvisna od priseljevanja: »Potrebuje migrante, da bi obnovila svoje življenje. To je postalo vprašanje preživetja.«

Papež med pogovorom z jezuiti z območja Beneluksa. FOTO: Vatican Media

Občestvo pomembnejše od duhovnika

V Evropi pa ni le malo otrok, temveč tudi malo poklicev. Temo je odprl jezuit z vprašanjem papežu, kako on vidi prihodnost župnijskih občestev brez duhovnikov. Po besedah svetega očeta je občestvo »pomembnejše od duhovnika«, saj je duhovnik v službi občestvu.

Pri tem je navedel primer redovnic, ki v nekaterih delih sveta prevzemajo vodstvene vloge. V Peruju ima ena od ženskih kongregacij »prav posebno poslanstvo«, odpravijo se namreč tja, »kjer ni duhovnika, in počnejo vse: pridigajo, krščujejo … Če občestvo vendarle dobi duhovnika, se redovnice seveda umaknejo drugam.«

Kjer je klerikalizem, ni služenja.

Evangelizacije ne zamenjujte s prozelitizmom

Papež je spregovoril tudi o »zapletenem pojavu« sekularizacije in »novih oblikah poganstva«: »Ne potrebujemo kipa poganskega boga, da bi govorili o poganstvu: že samo okolje, zrak, ki ga dihamo, je plinasti poganski bog! In tej kulturi moramo pridigati v smislu pričevanja, služenja in vere. Navznoter pa moramo to početi z molitvijo.«

Služba, je pojasnil sveti oče, naredi dialog »rodoviten«, vendar dialog pogosto ovira »močan klerikalizem« v Cerkvi. »Kjer je klerikalizem, ni služenja,« je nadaljeval Frančišek in dodal opozorilo: »Toda za Božjo voljo, nikoli ne zamenjujte evangelizacije s prozelitizmom!«

Župnik lahko sprejema odločitve sam, lahko pa jih sprejema tudi z župnijskim svetom. Enako velja za škofa in tudi papeža.

Sinodalnost kot milost

Eno od vprašanj se je nanašalo na sinodalnost, na katero se osredinja sinoda, ki v teh dneh zaseda v Vatikanu. »Sinodalnost ni preprosta, sploh ne, in včasih je tako zato, ker obstajajo avtoritete, ki ne prinašajo vidika dialoga,« je dejal Frančišek. »Župnik lahko sprejema odločitve sam, lahko pa jih sprejema tudi z župnijskim svetom. Enako velja za škofa in tudi papeža.«

Papež Frančišek je prepričan, da se bodo s sinodo »stvari razjasnile prav s sinodalno metodo«: »Sinodalnost v Cerkvi je milost! V sinodalnosti se izvaja oblast.«