Papež Frančišek oktobra letos začenja sinodalno pot, ki bo trajala tri leta in bo razdeljena na tri faze: škofijsko, celinsko in vesoljno. Sestavljala jo bodo posvetovanja in razločevanje, vrh pa bo dosegla z zasedanjem oktobra 2023 v Rimu, je ob koncu tedna poročal Radio Vatikan.

»Eden posluša druge; in vsi poslušajo Svetega Duha.« Da bi sinodalnost, ki jo papež Frančišek želi od začetka svojega pontifikata, postala konkretna in vidna, prihodnja škofovska sinoda ne bo zasedala samo v Vatikanu, ampak v vsaki krajevni Cerkvi na vseh petih celinah. Udeleženci bodo sledili triletnemu načrtu, ki bo razdeljen na tri faze: poslušanje, razločevanje in posvetovanje. Laiki, duhovniki, misijonarji, redovniki, škofje in kardinali jo bodo torej živeli osebno, še preden bodo o sinodalnosti razpravljali, premišljevali in se spraševali na zborovanju oktobra 2023 v Vatikanu. Vsak v svoji škofiji, vsak v svoji vlogi, s svojimi potrebami.

Celoten sinodalni proces

Sinodalni načrt poti, ki ga je potrdil papež, je objavljen z dokumentom Tajništva sinode, ta pa pojasnjuje njene oblike. Kot je zapisano v dokumentu, se bo »celoten sinodalni proces na verodostojen način uresničil le, če bodo vanj vključene krajevne Cerkve«. Poleg tega bo pomembno tudi sodelovanje »vmesnih organizmov sinodalnosti, torej Sinodov katoliških vzhodnih Cerkva, Svetov in Skupščin Cerkva sui iuris in škofovskih konferenc z njihovimi narodnimi, območnimi in celinskimi izrazi.

Prvič decentralizirana sinoda

Prvič v zgodovini te ustanove, ki je nastala na pobudo Pavla VI. kot odgovor na željo koncilskih očetov, da bi kolegialno izkustvo 2. Vatikanskega cerkvenega zbora ohranjali živo, se bo sinoda začela decentralizirano. Ko je papež Frančišek oktobra 2015 obhajal 50. obletnico te ustanove, je izrazil željo po skupni poti »laikov, pastirjev in rimskega škofa« ob »okrepitvi« zbora škofov in »zdrave decentralizacije«. Želja sedaj postaja stvarnost.

Slovesen začetek s papežem v Vatikanu

Ob preseganju kakršne koli »skušnjave po uniformnosti« in ob stremljenju po »edinosti v različnosti« se bo sinoda začela tako v Vatikanu kot v vsaki škofiji. Pot bo papež začel v Vatikanu 9. in 10. Oktobra, sledile pa bodo tri faze – škofijska, celinska in vesoljna – ki želijo omogočiti stvarno poslušanje Božjega ljudstva in istočasno vključiti vse škofe na različnih ravneh cerkvenega življenja.

Škofijska faza: posvetovanje in sodelovanje Božjega ljudstva

Po istem vzorcu, torej po srečanju/premišljevanju, molitvi in obhajanju evharistije, bodo krajevne Cerkve začele svojo pot v nedeljo, 17. oktobra, pod predsedovanjem škofa ordinarija. »Cilj te faze je posvetovanje Božjega ljudstva, da bi se sinodalni proces udejanjal v poslušanju celote krščenih,« beremo v dokumentu. Da bi olajšali sodelovanje vseh, bo Tajništvo Sinode poslalo pripravljalno besedilo, ki ga bo spremljal vprašalnik in vademecum s predlogi za izpeljavo posvetovanja. Isto besedilo bodo poslali tudi dikasterijem rimske kurije, zvezam vrhovnih redovnih predstojnikov in predstojnic, združenjem in zvezam posvečenega življenja, mednarodnim laiškim gibanjem, univerzam ali teološkim fakultetam.


FOTO: Vatican Media

Odgovorni v škofiji

Vsak škof bo pred oktobrom 2021 imenoval odgovornega v škofiji kot referenčno točko in povezavo s škofovsko konferenco, ki bo na vsakem koraku spremljal posvetovanje v krajevni Cerkvi. Škofovska konferenca bo imenovala odgovornega ali skupino kot stik z odgovornimi v škofijah in glavnim tajništvom sinode. Škofijsko razločevanje bo višek doseglo s »predsinodalnim srečanjem« na koncu posvetovanja. Prispevke bodo poslali svoji škofovski konferenci do datuma, ki ga bo ta določila.

Razločevanje pastirjev

Potem bodo morali škofje, zbrani v skupščini, začeti obdobje razločevanja, da bi »poslušali, kaj je Duh vzbudil v njim zaupanih Cerkvah« in pripraviti povzetek prispevkov. Tako povzetek kot tudi prispevke vsake krajevne Cerkve bodo poslali na Tajništvo sinode, vse to pred aprilom 2022. Na enak način bodo dobili prispevke, ki jih bodo poslali dikasteriji, univerze, združenja generalnih predstojnikov, zveze posvečenega življenja, gibanja. Ko bo glavno tajništvo sinode dobilo gradivo, bo napisalo prvi Instrumentum laboris, ki bo služil kot oris dela udeležencem na skupščini v Vatikanu in bo objavljen septembra 2022 ter poslan krajevnim Cerkvam.

Celinska faza: dialog in razločevanje

Nato se bo začela druga, »celinska« faza sinodalne poti, ki je na programu do marca 2023. Cilj je na ravni celine razpravljati o besedilu Instrumentum laboris in s tem uresničiti »nadaljnje dejanje razločevanja v luči kulturnih posebnosti, ki so značilne za vsako celino.« Vsako celinsko srečanje škofov bo pred septembrom 2022 imenovalo odgovornega, ki bo opravljal vlogo poročevalca pri škofih in tajništvu sinode. Na celinskih srečanjih bo sestavljen sklepni dokument, ki ga je treba do marca 2023 poslati na tajništvo sinode. Istočasno s celinskimi srečanji bodo morali zasedati tudi mednarodni zbori strokovnjakov, ki lahko pošljejo svoje prispevke. Sledilo bo urejanje drugega Instrumentum laboris, katerega objava je predvidena v juniju 2023.

Vesoljna faza: škofje vsega sveta v Rimu

Ta dolga pot, ki želi oblikovati »vajo v kolegialnosti v okviru uresničevanja sinodalnosti«, bo dosegla vrhunec oktobra 2023 z obhajanjem sinode v Rimu po postopkih, kot jih določa konstitucija Episcopalis Communio, ki jo je leta 2018 objavil papež Frančišek.