Vesolje ni kaos in tudi ne rezultat kaosa, je papež Benedikt XVI. poudaril v svojem nagovoru med včerajšnjim sprejemom udeležencev zasedanja Papeške akademije znanosti. Vse jasneje postaja, da je vesolje 'urejena kompleksnost, ki nam dopušča, da s primerjalno analizo in analogijo od specifičnega dosegamo univerzalen pogled na stvari in obratno'. Le človek lahko svoje znanje nenehno širi proti resnici in ga 'modro uporablja za lastno dobro in za dobro svojega okolja', meni sveti oče.

Dialog in sodelovanje med znanostjo in vero sta po besedah Benedikta XVI. nujno potrebna, saj le tako lahko najdemo odgovore in rešitve za vprašanja prihodnosti človeštva. To sodelovanje je potrebno, če želimo doseči kulturo spoštovanja do človeka, do njegovega dostojanstva in svobode, do prihodnosti naše človeške družine in dolgoročnega trajnostnega razvoja našega planeta.

Zasedanja Papeške akademije znanosti se je tokrat udeležilo okoli osemdeset znanstvenikov, v letošnjem letu pa so med 5. in 7. novembrom razpravljali na temo 'Kompleksnost in analogija v znanosti: teoretični, metodološki in epistemološki vidiki'.

Nenehni dialog med vero in znanostjo je nujno potreben, če želimo razvozlati velike skrivnosti človeka in vesolja, je papež pojasnil udeležencem zasedanja, med katerimi je tudi precej Nobelovih nagrajencev. Brez te vzajemnosti bi pri vprašanjih človeštva manjkala domena razuma in resnice, ostali bi pri iracionalnem, pri mitu, prepuščeni nebrižnosti – 'v škodo človeštva samega, svetovnega miru in naše dokončne usode'.

Meddisciplinarno približevanje o začetkih vesolja in narave jasno kaže, da znanost ni med seboj ločeni intelektualni svet, pač pa svet, ki kompleksno prepleten, je poudaril Benedikt XVI. Naravo prikazuje kot nekaj, kar je zaznamovano z enovitostjo, razumom, skladnostjo in kompleksnostjo.

Foto: splet