Papež se je po navedbah spletnega portala Vatican News na začetku srečanja vsem navzočim zahvalil za njihovo delo in izpostavil, da je časnikarstvo posebna poklicanost. Primerjal jo je s poklicanostjo zdravnika, ki se odloči, da bo ljubil človeštvo z zdravljenjem njegovih bolezni: »Na nek način to stori tudi časnikar, ki se odloči, da se bo z roko dotaknil ran družbe in sveta. To je poklic, ki se rodi v mladosti in vodi k razumevanju, osvetljevanju različnih vidikov in pripovedovanju.« Po papeževih besedah je po eni strani »zelo potrebno vedeti stvari in o njih pripovedovati, po drugi strani pa tudi gojiti brezpogojno ljubezen do resnice«.

Po eni strani  je zelo potrebno vedeti stvari in o njih pripovedovati, po drugi strani pa tudi gojiti brezpogojno ljubezen do resnice.

Frančišek blagoslavlja nerojenega otroka noseče vatikanske dopisnice. FOTO: Vatican Media

Frančišek je v nadaljevanju časnikarjem izrazil svojo hvaležnost: ne samo za to, kar pišejo, ampak tudi za njihovo vztrajnost in potrpežljivost, s katero dan za dnem spremljajo »vesti, ki prihajajo od Svetega sedeža in iz Cerkve«, ter poročajo »o ustanovi, ki presega 'tukaj in zdaj'«. Zahvalil se jim je tudi za požrtvovalnost, ko ga spremljajo po vsem svetu, saj morajo pogosto delati tudi ob nedeljah in praznikih. Ob tem se je zbranim časnikarjem opravičil za vse trenutke, ko zaradi novic, povezanih z njim, niso mogli biti s svojimi družinami, se igrati z otroki, preživeti časa s svojim zakoncem.

Papež s predsednikom združenja vatikanskih časnikarjev in dopisnikom francoskega La Croixja Loupom Besmondom de Sennevillom. FOTO: Vatican Media

Kdo sploh je vatikanist?

Papež je nato premišljeval o vprašanju, kdo sploh je vatikanist. Nanj je najprej odgovoril z besedami enega izmed njihovih kolegov, »ki je pred kratkim praznoval 80. rojstni dan in je veliko potoval s papeži«. Ta mož je svoje poslanstvo vatikanista opisal kot »delo, ki je tako hitro, da se včasih zdi neusmiljeno, dvakrat neprijetno, ker se nanaša na pomemben subjekt, kot je Cerkev, ki jo komercialni mediji neizogibno prenesejo na svojo raven […] trga«. V vseh letih poročanja iz Vatikana se je omenjeni časnikar po lastnih navedbah »naučil umetnosti iskanja in pripovedovanja življenjskih zgodb, ki je način ljubezni do človeka«. Naučil se je ponižnosti, se približal številnim Božjim možem, ki so mu pomagali verovati in ostati človek. Gre torej za lepo spodbudo, tako papež: ljubiti človeka, učiti se ponižnosti.

Poročanje ne sme »temeljiti na merilih, ki cerkvena vprašanja razvrščajo v skladu s posvetnimi in političnimi kategorijami, … ampak mora upoštevati to, kar resnično oblikuje življenje Cerkve, namreč njene verske in moralne cilje ter njene značilne duhovne lastnosti«.

Časnikarje, ki poročajo o dogajanju v Vatikanu, je že sv. papež Pavel VI. takoj po izvolitvi, v mesecih pred nadaljevanjem koncila, povabil, naj se poglobijo v naravo in duha dogodkov, je spomnil Frančišek. Poročanje ne sme »temeljiti na merilih, ki cerkvena vprašanja razvrščajo v skladu s posvetnimi in političnimi kategorijami, … ampak mora upoštevati to, kar resnično oblikuje življenje Cerkve, namreč njene verske in moralne cilje ter njene značilne duhovne lastnosti«.

Reutersov dopisnik Phil Pullela je prodekan časnikarskega kolegija. FOTO: Vatican Media

Ne manipulirajte s podobo Cerkve!

Papež se je ob tem časnikarjem zahvalil za njihov čut, s kakršnim pogosto poročajo o škandalih v Cerkvi. Temu je sledila zahvala za prizadevanje, da bi ohranili pogled, ki zna videti onkraj zunanjosti; ki zna dojeti bistvo ter se noče podrediti površinskosti stereotipov in vnaprej pripravljenih formul razburljivih informacij, ki namesto napornega iskanja resnice raje izberejo enostavno razvrščanje dejstev in idej v skladu z določenimi vzorci.

Spodbujam vas, da nadaljujete po tej poti, ki zna združevati informacije s premislekom, govorjenje s poslušanjem, razločevanje z ljubeznijo.

»Spodbujam vas, da nadaljujete po tej poti, ki zna združevati informacije s premislekom, govorjenje s poslušanjem, razločevanje z ljubeznijo,« je dejal sveti oče in nadaljeval, kako je zgoraj omenjeni časnikar menil, da se mora vatikanist v medijskem okolju »upreti naravni poklicanosti množičnega komuniciranja, da bi manipuliral s podobo Cerkve. Mediji so namreč nagnjeni k temu, da zgrešeno posredujejo verske novice«: zgrešeno zato, ker jih osvetlijo s svojo ideologijo ali pa izpostavijo zgolj podatke, ki bralca osupnejo. Skupni učinek je dvojno maličenje podobe Cerkve: prvo jo postavlja v politično zvrst, drugo pa jo povezuje z lahkimi novicami«.

Lepota poročevalskega dela ob Petru je v tem, da je utemeljeno »na trdni skali odgovornosti v resnici in ne na krhkem pesku govoric in ideoloških branj«. FOTO: Vatican Media

Po papeževih besedah ta naloga ni preprosta, toda prav v tem je veličina vatikanistov: izostrena občutljivost duše, ki je dodana časnikarski sposobnosti: »Lepota vašega dela ob Petru je v tem, da ga utemeljujete na trdni skali odgovornosti v resnici in ne na krhkem pesku govoric in ideoloških branj; v tem, da ne skrivate resničnosti in njenih težav, ne olepšujete napetosti, obenem pa ne povzročate nepotrebnega hrupa, temveč si prizadevate dojeti bistveno v luči narave Cerkve. To prinaša veliko dobrega Božjemu ljudstvu, najpreprostejšim ljudem, Cerkvi sami, ki jo čaka še kar nekaj poti, da bo mogla bolje komunicirati: s pričevanjem, še prej kot z besedami.«